(MN 38) Mahātaṇhāsankhaya Sutta – Dolgo učenje o uničenju hrepenenja

 

(UVOD)

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka.

2. Ob tej priložnosti se je pojavil poguben pogled v menihu z imenom Sati, sinu ribiča: “Kot razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, ta se ista zavest neprestano vrti in neprestano teče, ne neka druga.“

3. Nekaj menihov je, ko so slišali o tem, odšlo do meniha Satija in ga vprašalo: “Prijatelj Sati, ali je res, da se je v tebi pojavil takšen poguben pogled?”

“Točno tako, prijatelji. Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, se ta ista zavest vrti in teče, ne neka druga.”

Menihi so v želji, da ga ločijo od tega pogubnega pogleda pritisnili nanj in ga izprašali in navzkrižno zaslišali: “Prijatelj Sati, ne reci tega tako. Ne prikaži napačno Blaženega; ni dobro, da napačno prikažeš Blaženega. Blaženi ne bi tako govoril. V učenjih je Blaženi navedel, da se zavest pojavi v odvisnosti, ker brez pogoja ni zavedanja.”

Čeprav so ti menihi pritiskali nanj, ga spraševali in navzkrižno zasliševali se je menih Sati, sin ribiča, še vedno trmasto držal tega pogubnega pogleda in še naprej vztrajal v njem.

4. Ker ga menihi niso mogli ločiti od tega pogubnega pogleda, so odšli do Blaženega in potem, ko so ga počastili, sedli na stran in mu povedali vse, kar se je zgodilo: “Častiti gospod, ker nismo mogli ločiti meniha Satija, sina ribiča, od tega pogubnega pogleda, sedaj poročamo o tem Blaženemu.”

5. Potem je Blaženi nagovoril določenega meniha: “Pridi, menih, povej menihu Satiju, sinu ribiča, v mojem imenu, da ga kliče učitelj.”— “Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do meniha Satija in mu povedal: “Učitelj te kliče, prijatelj Sati.”

“Da, prijatelj,” je ta odgovoril in odšel do Blaženega in potem, ko ga je počastil sedel na stran. Blaženi ga je vprašal: “Sati, je res, da se je sledeč poguben pogled pojavil v tebi: ‘Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, se ta ista zavest vrti in teče, ne neka druga’?”

“Točno tako, častiti gospod. ‘Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, se ta ista zavest vrti in teče, ne neka druga.”

“Kaj je to zavest, Sati?”

“Častiti gospod, to je tisto, kar govori in čuti in doživlja tukaj in tam posledice dobrih in slabih dejanj.”[1]

“Neumnež, od koga si slišal, da učim Dhammo na tak način? Neumnež, ali nisem v mnogih učenjih navedel, da se zavedanje pojavi v odvisnosti, ker brez pogoja ni zavedanja? Toda ti, neumnež, si nas napačno predstavljal s tvojim napačnim razumevanjem in si škodoval sebi in si si nakopičil veliko krivde; zaradi tega te bo to privedlo do tvoje škode in dolgotrajnega trpljenja.”

6. Potem je Blaženi tako nagovoril menihe: “Menihi, kaj mislite? Ali ima ta menih Sati, sin ribiča, sploh prižgano iskrico modrosti v tej Dhammi in disciplini?”

“Kako bi jo mogel imeti, častiti gospod? Ne, častiti gospod.”

Ko je bilo to rečeno, je menih Sati, sin ribiča, obsedel tih, prestrašen, s spuščenimi rameni in sklonjeno glavo, čemeren in brez odgovora. Ko je to videl, mu je Blaženi rekel: “Neumnež, prepoznan boš s svojim lastnim pogubnim pogledoma. Vprašal bom menihe glede te zadeve.”

7. Potem je Blaženi tako nagovoril menihe: “Menihi, ali razumete Dhammo, ki jo učim, kakor ta menih Sati, sin ribiča, ali pa si on, ko nas s tem napačnim razumevanjem napačno predstavlja, škodi sebi in si kopiči veliko slabih zaslug?”

“Ne, častiti gospod. Blaženi je v mnogih učenjih navedel, da se zavedanje pojavi v odvisnosti, ker brez pogoja ni zavedanja.”

“Dobro, menihi. Dobro je, da razumete Dhammo, kot jo učim. V veliko učenjih sem navedel, da se zavedanje pojavi v odvisnosti, ker brez pogoja ni zavedanja. Toda ta menih Sati, sin ribiča, nas je s svojim napačnim razumevanjem napačno predstavljal, s tem škodoval sebi in si nakopičil veliko slabih zaslug; zaradi tega bo tega neumneža to privedlo do škode in dolgotrajnega trpljenja.

 

(POGOJENOST ZAVEDANJA)

8. “Menihi, zavedanje se presodi z določenim pogojem, v odvisnosti od katerega nastane. Ko nastane zavedanje odvisno od očesa in vidne stvari, se presodi kot očesno zavedanje; ko nastane zavedanje odvisno od ušesa in zvokov, se presodi kot ušesno zavedanje; ko nastane zavedanje odvisno od nosa in vonjev, se presodi kot nosno zavedanje; ko nastane zavedanje odvisno od jezika in okusov, se presodi kot jezično zavedanje; ko nastane zavedanje odvisno od telesa in tipnosti, se presodi kot telesno zavedanje; ko nastane zavedanje odvisno uma in misli, se presodi kot umsko zavedanje. Prav tako, kot se ogenj presodi z določenim pogojem, od katerega je odvisno da gori – ko ogenj gori v odvisnosti od drv, se to presodi kot ogenj drv; ko ogenj gori v odvisnosti od butar dračja, se presodi kot ogenj dračja; ko ogenj gori v odvisnosti od trave, se presodi kot travni ogenj; ko ogenj gori v odvisnosti od kravjeka, se presodi kot ogenj kravjeka; ko ogenj gori v odvisnosti od plev, se to presodi kot ogenj plevela; ko ogenj gori v odvisnosti od smeti, se to presodi kot ogenj smeti - tako tudi, se zavedanje presodi s posebnim pogojem, v odvisnosti od katerega se pojavi. Ko se pojavi zavedanje odvisno od očesa in vidnih stvari, se presodi kot očesno zavedanje … ko se pojavi zavedanje odvisno od uma in misli, se presodi kot umsko zavedanje.

 

(SPLOŠNA VPRAŠANJA O BITNOSTI)

9. “Menihi, ali vidite: ‘Do tega je prišlo’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali vidite: ‘S to podporo pride do obstoja’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali vidite: ‘S prenehanjem te podpore bo to, kar obstaja, podvrženo prenehanju’?” - “Da, častiti gospod.”

10. “Menihi, ali se pojavi dvom, pride do ugibanja: ‘Do tega je prišlo’?”- “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali se pojavi dvom, pride do ugibanja: ‘S to podporo pride do obstoja’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali se pojavi dvom, pride do ugibanja: “S prenehanjem te podpore bo to, kar obstaja, podvrženo prenehanju’?” - “Da, častiti gospod.”

11. “Menihi, ali je dvom opuščen v nekom, ko vidi kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘To bo nastalo?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali je dvom opuščen v nekom, ko vidi kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘Njegov nastanek se dogodi s tem, kot hrano’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali je dvom opuščen v nekom, ko vidi kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘S prenehanjem te podpore bo to, kar bo nastalo, podvrženo prenehanju’?” - “Da, častiti gospod.”

12. “Menihi, ali ste brez dvoma: ‘To bo nastalo’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali ste brez dvoma: ‘Njegov nastanek se dogodi s tem, kot hrano’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali ste brez dvoma: ‘S prenehanjem te podpore bo to, kar bo nastalo, podvrženo prenehanju’?” - “Da, častiti gospod.”

13. “Menihi, ali ste dobro videli kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘To bo nastalo’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali ste dobro videli kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘Njegov nastanek se dogodi s tem, kot hrano’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali ste dobro videli kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘S prenehanjem te podpore bo to, kar bo nastalo, podvrženo prenehanju’ - “Da, častiti gospod.”

14. “Menihi, prečiščeno in jasno, kot je ta pogled, če se ga trdno držiš, ga ceniš, ga imaš za zaklad, in ga obravnavaš kot posest, ali bi potem razumel Dhammo, ki je bila poučevana kot prispodoba splava, ki je bil namenjen za prehod preko, ne pa za namen oprijemanja nanj?”[2] - “Ne, častiti gospod.” - “Menihi, prečiščeno in jasno, kot je ta pogled, če se ga trdno ne držiš, ga ceniš, ga imaš za zaklad, in ga obravnavaš kot posest, ali bi potem razumel Dhammo, ki je bila poučevana kot prispodoba splava, ki je bil namenjen za prehod preko, ne pa za namen oprijemanja?” - “Da, častiti gospod.”

 

(PODPORA IN ODVISNOST NASTAJANJA)

15. “Menihi, so štiri vrste podpore za vzdrževanje bitij, ki so že nastala in so za podporo teh, ki iščejo nov obstoj. Katere štiri? To so: fizična podpora, groba ali subtilna; kontakt, kot druga vrsta; mentalno hotenje, kot tretja; in zavedanje, kot četrta vrsta podpore.[3]

16. Sedaj, menihi, te štiri vrste podpore imajo kaj kot svoj vir, kaj kot svoj izvor, iz česa so rojene in narejene? Te štiri vrste podpore imajo hrepenenje za svoj vir, hrepenenje kot svoj izvor; so rojene in narejene iz hrepenenja. In to hrepenenje ima kaj kot svoj vir … ? Hrepenenje ima občutek kot svoj vir … In ta občutek ima kaj kot svoj vir … ? Občutek ima kontakt kot svoj vir … In ta kontakt ima kaj kot svoj vir … ? Kontakt ima šesterno osnovo kot svoj vir … In šesterna osnova ima kaj kot svoj vir … ? Šesterna osnova ima ime-materijo kot svoj vir … In ta ime-materija ima kaj kot svoj vir … ? Ime-materija ima zavedanje kot svoj vir … In to zavedanje ima kaj kot svoj vir … ? Zavedanje ima tvorbe kot svoj vir … In te tvorbe imajo kaj kot svoj vir, kaj kot svoj izvor, od česa so rojene in narejene? Tvorbe imajo nevednost kot svoj vir, nevednost kot svoj izvor; one so rojene in narejene iz nevednosti.

 

(NADALJEVANJE RAZLAGE O NASTAJANJU)

17. Tako, menihi, z nevednostjo kot pogojem, tvorbe [bodo nastale]; s tvorbami kot pogojem, zavedanje; z zavedanjem kot pogojem, ime-materija; z ime-materijo kot pogojem, šesterna osnova; s šesterno osnovo kot pogojem, kontakt; s kontaktom kot pogojem, občutek; z občutkom kot pogojem, hrepenenje; s hrepenenjem kot pogojem, predpostavka; s predpostavko kot pogojem, bitnost; z bitnostjo kot pogojem, rojstvo; z rojstvom kot pogojem, nastanejo staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšen je izvor vse te gmote trpljenja.

 

(OBRNJENI VRSTNI RED VPRAŠNJ O NASTAJANJU)

18. ‘Z rojstvom kot pogojem, staranje in smrt’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali imata staranje in smrt rojstvo kot pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Staranje in smrt imata rojstvo kot pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z rojstvom kot pogojem, staranje in smrt.’”

“‘Z bitnostjo kot pogojem, rojstvo’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima rojstvo bitnost kot pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Rojstvo ima bitnost kot pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z bitnostjo kot pogojem, rojstvo.’”

“‘S predpostavko kot pogojem, bitnost’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima bitnost predpostavko kot pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Bitnost ima predpostavka kot pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z predpostavkam kot pogojem, bitnost.’”

“‘S hrepenenjem kot pogojem, predpostavka’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima predpostavka hrepenenje kot pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Predpostavka ima hrepenenje kot pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S hrepenenjem kot pogojem, predpostavka.’”

”‘Z občutkom kot pogojem, hrepenenje’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima hrepenenje občutek kot pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Hrepenenje ima občutek kot pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z občutkom kot pogojem, hrepenenje.’”

“‘S kontaktom kot pogojem, občutek’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima občutek kontakt kot pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Občutek ima kontakt kot pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S kontaktom kot pogojem, občutek.’”

“‘S šesterno osnovo kot pogojem, kontakt’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima kontakt šesterno osnovo kot pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Kontakt ima šesterno osnovo kot pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S šesterno osnovo kot pogojem, kontakt.’”

“‘Z ime-materijo kot pogojem, šesterna osnova’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima šesterna osnova ime-materijo kot pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Šesterna osnova ima ime-materijo kot pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z ime-materijo kot pogojem, šesterna osnova.’”

“‘Z zavedanjem kot pogojem, ime-materija: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima ime-materija zavedanje kot pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Ime-materija ima zavedanje kot pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z zavedanjem kot pogojem, ime-materija.’”

“‘S tvorbami kot pogojem, zavedanje’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima zavedanje tvorbe kot pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Zavedanje ima tvorbe kot pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S tvorbami kot pogojem, zavedanje.’”

“‘Z nevednostjo kot pogojem, tvorbe’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali imajo tvorbe nevednost kot pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Tvorbe imajo nevednost kot pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S tvorbami kot pogojem, nevednost.’”

 

(ZGOŠČENO O NASTAJANJU)

19. “Dobro, menihi. Tako vi pravite in jaz prav tako pravim: ‘Ko nekaj je, je; z nastankom tega, to nastane.’ To pomeni, z nevednostjo kot pogojem, tvorbe [bodo nastale]; s tvorbami kot pogojem, zavedanje; z zavedanjem kot pogojem, ime-materija; z ime-materijo kot pogojem, šesterna osnova; s šesterno osnovo kot pogojem, kontakt; s kontaktom kot pogojem, občutek; z občutkom kot pogojem, hrepenenje; s hrepenenjem kot pogojem, predpostavka; s predpostavko kot pogojem, bitnost; z bitnostjo kot pogojem, rojstvo; z rojstvom kot pogojem, nastanejo staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšen je izvor vse te gmote trpljenja.

 

(NADALJEVANJE RAZLAGE O PRENEHANJU)

20. Toda s popolno ugasnitvijo in prenehanjem nevednosti, pride prenehanje tvorb; s prenehanjem tvorb, prenehanje zavedanja; s prenehanjem zavedanja, prenehanje ime-materije; s prenehanjem ime-materije, prenehanje šesterne osnove; s prenehanjem šesterne osnove, prenehanje kontakta; s prenehanjem kontakta, prenehanje občutka; s prenehanjem občutka, prenehanje hrepenenja; s prenehanjem hrepenenja, prenehanje predpostavke; s prenehanjem predpostavke, prenehanje bitnosti; s prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva; s prenehanjem rojstva, prenehajo staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšno je prenehanje vse te gmote trpljenja.

 

(OBRNJENI VRSTNI RED VPRAŠNJ O PRENEHANJU)

21. ‘S prenehanjem rojstva, prenehanje staranja in smrti’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali staranje in smrt prenehata s prenehanjem rojstva ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Staranje in smrt prenehata s prenehanjem rojstva, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S prenehanjem rojstva, prenehanje staranja in smrti.’“

‘S prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva’ … ’S prenehanjem predpostavke, prenehanje bitnosti’ … ’S prenehanjem hrepenenja, prenehanje predpostavke … ’S prenehanjem občutka, prenehanje hrepenenja’ … ’ S prenehanjem kontakta, prenehanje občutka’ … ’S prenehanjem šesterne osnove, prenehanje kontakta’ … ’ S prenehanjem ime-materije, prenehanje šesterne osnove’ … ’S prenehanjem zavedanja, prenehanje ime-materije’ … ’S prenehanjem tvorb, prenehanje zavedanja’ … ’S prenehanjem nevednosti, prenehanje tvorb’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali tvorbe prenehajo s prenehanjem nevednosti ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Tvorbe prenehajo s prenehanjem nevednosti, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S prenehanjem nevednosti, prenehajo tvorbe.’“

 

(ZGOŠČENO O PRENEHANJU)

22. “Dobro, menihi. Tako vi pravite in jaz prav tako pravim: ‘Ko nekaj ni, tega ni; s prenehanjem tega, to preneha.’ To pomeni, s prenehanjem nevednosti pride prenehanje tvorb; s prenehanjem tvorb, prenehanje zavedanja; s prenehanjem zavedanja, prenehanje ime-materije; s prenehanjem ime-materije, prenehanje šesterne osnove; s prenehanjem šesterne osnove, prenehanje kontakta; s prenehanjem kontakta, prenehanje občutka; s prenehanjem občutka, prenehanje hrepenenja; s prenehanjem hrepenenja, prenehanje predpostavke; s prenehanjem predpostavke, prenehanje bitnosti; s prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva; s prenehanjem rojstva, prenehajo staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšno je prenehanje vse te gmote trpljenja.

 

(OSEBNO ZNANJE)

23. Menihi, ko veste in vidite na ta način, ali boste pobegnili nazaj v preteklost: ‘Ali smo bili v preteklosti? Ali nismo bili v preteklosti? Kaj smo bili v preteklosti? Kako smo bili v preteklosti? Ko smo bili kaj, kaj smo postali v preteklosti?’?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ko veste in vidite na ta način, ali boste pobegnili naprej v prihodnost: ‘Ali bomo v prihodnosti? Ali ne bomo v prihodnosti? Kaj bomo v prihodnosti? Kako bomo v prihodnosti? Ko smo bili kaj, kaj bomo postali v prihodnosti?’?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ko veste in vidite na ta način, ali boste notranje zmedeni o sedanjosti: ‘Ali sem? Ali nisem? Kaj sem? Kako sem? Od kot je prišlo to bitje? Kam bo šlo?’?” - “Ne, častiti gospod.”

24. “Menihi, ko veste in vidite na ta način, ali boste govorili: ‘Učitelja spoštujemo. Tako govorimo zaradi spoštovanja do učitelja’?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ko veste in vidite na ta način, ali boste govorili: ‘Samotar govori to in tako govorijo [drugi] samotarji, ampak mi ne govorimo tako’?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ko veste in vidite na ta način, ali boste priznali drugega učitelja?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ko veste in vidite na ta način, ali se boste vrnili k obredom, burnim debatam in ugodnim znakom navadnih samotarjev in brahminov, in jih jemali kot jedro [posvečenega življenja]?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ali govorite samo o tem, kar ste sami spoznali, videli in razumeli?” - “Da, častiti gospod.”

25. “Dobro, menihi. Vodil sem vas s to Dhammo, ki je vidna tukaj in sedaj, učinkuje takoj, vabi na pregled, vodi naprej, da jo modri sam izkusi. Z ozirom na to je bilo rečeno: ‘Menihi, ta Dhamma je vidna tukaj in sedaj, brezčasna, vabi na pregled, vodi naprej, da jo modri sam izkusi.’

 

(TOK OBSTOJA: POJMOVANJE OZ ZAČETKA DO ZRELOSTI)

26. Menihi, spustitev zarodka v maternico se zgodi skozi združitev treh stvari. Obstaja združitev matere in očeta, vendar mati ni v plodnem obdobju in gandhaba[4] ni prisotna – v takem primeru ni sestopa zarodka v maternico. Obstaja združitev matere in očeta in mati je v plodnem obdobju, vendar gandhaba ni prisotna – tudi v tem primeru ni sestopa zarodka v maternico. Toda, ko obstaja združitev matere in očeta in je mati v plodnem obdobju in je prisotna gandhaba, se skozi združitve teh treh zgodi sestop zarodka v maternico.

27. Mati potem nosi zarodek v svoji maternici devet ali deset mesecev z mnogo zaskrbljenosti, kot težko breme. Potem, na koncu devetega ali v desetem mesecu, mati rodi z mnogo zaskrbljenosti, kot težko breme. Ko je otrok rojen, ga hrani s svojo krvjo; ker se materino mleko imenuje kri v Disciplini plemenitega.

28. Ko odraste in mu sposobnosti dozorijo, se otroci igrajo take igre, kot so igre z otroškimi plugi, otroško igro z ošiljenim lesom, prevračajo kozolce, se igrajo z vetrnicami, otroškimi vozički in z otroškim lokom in puščico.

29. Ko odraste in njegove sposobnosti dozorijo [še naprej], mladenič uživa, preskrbljen in obdarovan s petimi vezmi čutnih užitkov, z vidnimi stvari spoznanimi z očesom … zvoki spoznanimi z ušesom … vonjavami spoznanimi z nosom … okusi spoznanimi z jezikom … otipljivostjo spoznano s telesom, po katerih si želi, hrepeni, so prijetni in simpatični, povezani s čutnimi hrepenenji in izzivajo poželenje.

 

(NADALJEVANJE TOKA)

30. Ko vidi vidno stvar z očesom, on hrepeni po njej, če je prijetna; ne mara je, če ni prijetna. On biva s pozornostjo na telo, ki ni vzpostavljena, z omejenim umom, in ne razume kako v resnici je osvoboditev uma in osvoboditev z modrostjo, v čemer ta zla škodljiva stanja prenehajo brez ostanka. Pritegnjen kot je, v naklonjenost in zavračanje, kakršenkoli občutek čuti – če je prijeten ali boleč ali niti-boleč-niti-prijeten – on uživa v tem občutku, ga pozdravi in se ga drži. Ko tako naredi, v njem nastane naslada. Sedaj, naslada v občutkih je predpostavka. Z njegovo predpostavko kot pogojem, bitnost [bo nastala]; z bitnostjo kot pogojem, rojstvo; z rojstvom kot pogojem, bo prišlo staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšen je izvor vse te gmote trpljenja.

Ko sliši zvok z ušesom … Ko zavoha vonj z nosom … Ko okusi okus z jezikom … Ko se dotakne tipnega s telesom … Ko prepozna misel z umom, on hrepeni po njej, če je prijetna; on je ne mara, če je neprijetna … Sedaj, naslada v občutkih je predpostavka. Z njegovo predpostavko kot pogojem, bitnost [bo nastala]; z bitnostjo kot pogojem, rojstvo; z rojstvom kot pogojem, bo prišlo staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšen je izvor vse te gmote trpljenja.

 

(KONČANJE TOKA: POSTOPNO ŠOLANJE)

31. Menihi, Tathāgata[5] se pojavi v svetu, arahant, popolnoma razsvetljen, popoln v pravem vedenju in obnašanju, srečen, poznavalec sveta, neprekosljiv voditelj oseb, ki potrebujejo vodenje, učitelj dev in ljudi, razsvetljeni, blaženi. Ko je realiziral s svojim lastnim neposrednim znanjem ta svet s svojimi devami, Māro in Brahmo, to populacijo s svojimi asketi in brahmani, z njenimi devami in ljudmi, je to napravil znano drugim. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem; on razodeva posvečeno življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

32. Gospod ali njegov sin ali nekdo, rojen v nekem drugem plemenu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to vero, meni takole: ‘Življenje doma je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ni enostavno, ko živiš doma, živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Recimo, da si obrijem svoje lase in brado, oblečem okrasta oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.’ Kasneje se ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče okrasto obleko in gre naprej iz življenja gospoda v brezdomstvo.

 

(VRLINE)

33. Ko tako gre naprej in se usposablja za meniha in za ta način življenja, opusti uničenje življenja, se vzdrži uničenja življenja; z odloženo palico in orožjem, skrbno, usmiljeno prebiva sočuten do vseh živih bitij. Opusti jemanje tega, kar mu ni dano, se vzdrži jemanja tega, kar mu ni dano; jemlje le tisto, kar mu je dano, pričakuje le tisto, kar mu je dano, ne krade, on prebiva v čistosti. Z opustitvijo spolnih odnosov se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži grobe prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo lažnivega govora, se vzdrži laganja; govori resnico, je vreden zaupanja in zanesljiv, tisti, ki ni goljuf tega sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora; on ne ponovi kjerkoli, kar je slišal tukaj, z namenom, da loči [te ljudi] od teh, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar je slišal drugje, z namenom, da loči [te ljudi] od tistih; tako je on tisti, ki združi te, ki so razdeljeni, je promotor prijateljstva, ki uživa v slogi, se radosti v slogi, se veseli v slogi, je govornik besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora se vzdrži osornega govora; on govori take besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo do srca, so vljudne, jih mnogi želijo in so za mnoge sprejemljive. Z opustitvijo praznega klepeta se vzdrži praznega klepeta; govori ob pravem času, govori kar je dejstvo, govori o tem, kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne.

On se vzdrži poškodovanja semen in rastlin. Poje samo en obok na dan, vzdrži se jesti ponoči in izven pravilnega časa. Vzdrži se plesa, petja, glasbe in neprimernih predstav. Vzdrži se nošenja okraskov, odišavljenja z vonjem in lepotičenja z mazili. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in srebra. Vzdrži se sprejemanja surovih žit. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja kokoši in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, govedi, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in nepremičnin. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se uporabe lažnih uteži, lažnih metrov, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se sprejemanja podkupnin, zavajanja, goljufanja in prevar. Vzdrži se zadajanja ran, ubijanja, vezanja, razbojništva, ropanja in nasilja.

34. Zadovoljen je, da z obleko zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, krene na pot samo na tak način. Tako kot ptica, ki kamorkoli gre, leti s svojimi krili, kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z obleko, da z njo zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec in kamorkoli gre, vzame samo to s seboj. S posedovanjem tega agregata plemenite moralne discipline, doživlja v samem sebi blaženost nedolžnosti.

 

(ZADRŽANJE ČUTOV)

35. Pri gledanju oblike z očesom, se ne oprime na njene znake in značilnosti. Če je zapustil sposobnost očesa nevarovano, ga lahko napadejo zla škodljiva stanja hrepenenja in potrtosti. On prakticira pot zadržanja sebe, varuje sposobnost očesa, loti se zadržanja sposobnosti očesa. Ko sliši zvok z ušesom ... Ko zavoha vonj z nosom ... Ko okusi aromo z jezikom … Ko občuti otipljiv predmet s telesom ... Ko z umom opazi mentalni pojav, se ne oprime za njegove znake in značilnosti. Ker, če je zapustil sposobnost uma nevarovano, ga lahko napadejo zla škodljiva stanja hrepenenja in potrtosti. On prakticira pot svoje zadržanosti, varuje sposobnost uma, loti se zadržanja sposobnosti uma. Ko poseduje to plemenito zadržanje čutnih sposobnosti, izkusi v sebi čisto blaženost.

 

(POZORNOST IN ČUJEČNOST)

36. On postane ta, ki deluje z jasnim zavedanjem, ko gre naprej in ko se vrača; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko gleda naprej in gleda vstran; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko nosi svojo obleko in prenaša svojo zunanjo obleko in posodo; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko je, pije, žveči, in okuša; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko odvaja blato in urin; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je v tišini.

 

(ZAPUSTITEV OVIR)

37. Ko poseduje agregat plemenite moralne discipline in plemenito sposobnost zadržanja čutov in ko poseduje plemenito pozornost in jasno zavedanje, se zateče v osamljeno počivališče: v gozd, pod drevo, na goro, v grapo, pobočje, jamo na pobočju, na tla za odlaganje umrlih, pragozd, odprt prostor, kup slame.

38. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in vzpostavi pozornost pred seboj. Z opustitvijo hrepenenja po svetu, prebiva z umom prostim hrepenenja; on očisti svoj um hrepenenja. Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, prebiva z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; on očisti svoj um zlovoljnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, prebiva prost od otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; on očisti svoj um otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in obžalovanja, prebiva prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; on očisti svoj um nemira in obžalovanja. Z opustitvijo dvoma, prebiva tako, da gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj; on očisti svoj um dvoma.

39. Ko je tako opustil teh pet ovir, nepopolnosti uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, vstopi in biva v prvi jhāni … Z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi jhāni … Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja… vstopi in biva v tretji jhāni … Z opustitvijo užitka in bolečine … vstopi in biva v četrti jhāni … kar je niti boleče niti prijetno in je čista pozornost zaradi mirnodušnosti.

 

(KONČANJE TOKA: POPOLNO PRENEHANJE)

40. Ko vidi vidno stvar z očesom, on ne hrepeni po njej, če je prijetna; on ne čuti odpora do nje, če ni prijetna. On biva z vzpostavljeno pozornostjo na telo, z neomejenim umom, in razume kako v resnici je osvoboditev uma in osvoboditev z modrostjo, v čemer zla škodljiva stanja prenehajo brez ostanka. Ko je tako opustil naklonjenost in zavračanje, kakršenkoli občutek čuti – če je prijeten ali boleč ali niti-boleč-niti-prijeten – on ne uživa v tem občutku, ga ne pozdravi in se ga ne drži. Ko tega ne naredi, v njem užitek v občutkih ugasne. S prenehanjem njegovega užitka, prenehanje predpostavk; s prenehanjem predpostavk, prenehanje bitnosti; s prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva; s prenehanjem rojstva preneha staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa. Takšno je prenehanje vse te gmote trpljenja.

Ko sliši zvok z ušesom … Ko zavoha vonj z nosom … Ko okusi okus z jezikom … Ko se dotakne tipnega s telesom … Ko prepozna misel z umom, on ne hrepeni po njej, če je prijetna; on ne čuti odpora, če je neprijetna … S prenehanjem njegove naslade pride prenehanje predpostavk; s prenehanjem predpostavk, prenehanje bitnosti; s prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva; s prenehanjem rojstva, prenehanje staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa. Takšno je prenehanje vse te gmote trpljenja.

 

(ZAKLJUČEK)

41. Menihi, zapomnite si to moje [učenje] kot osvoboditev skozi uničenje hrepenenja; toda [zapomnite si] meniha Satija, sina ribiča, kot ujetnika v ogromno mrežo hrepenenja, v spone hrepenenja.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] To je zadnjih šest pogledov opisanih v MN 2.8.

[2] To je rečeno, da se pokaže menihom, da naj se ne držijo niti na pravilni pogled meditacije vpogleda. Prispodoba splava se sklicuje na MN 22.13.

[3] Prikazana je celotna veriga pogojev odgovornih za eksistenco.

[4] Gandhabba. Komentar MA: Gandhabba je bitnost, ki se naj ponovno rodi. To ni nekdo (duh brez telesa) ko stoji blizu in gleda bodoče starše, ki imajo spolni odnos, ampak bitnost, ki jo žene mehanizem kamme, da bo rojena ob tej priliki.

[5] Op.p.: V nadaljevanju tekst iz MN 27.11-18

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / december 2016

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.