(MN 35) Cūḷasaccaka Sutta – Kratko učenje Saccaki

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Vesāliju v Velikem gozdu v Dvorani s koničasto streho.

2. Ob tej priliki se je Saccaka, Nigaṇṭhov sin zadrževal v Vesāliju. Bil je debater in pametni govorec, ki so ga nekateri spoštovali kot svetnika.[1] V skupnosti v Vesāliju je izjavil: “Ne vidim samotarja ali brahmina, voditelja reda, voditelja skupine, učitelja skupine, niti enega, ki trdi, da je popoln in popolno razsvetljeni, ki se ne bi tresel, drhtel, trepetal in znojil pod pazduhama, če bi se moral vključiti v debato z mano. Tudi če bi se jaz vključil v nesmiseln del debate, bi se on tresel, drhtel in trepetal, če bi se moral vključiti v debato z mano, torej, kaj naj rečem o človeškem bitju?”

3. Ko je bilo jutro, se je častiti Assaji oblekel, vzel svojo posodo, zunanjo obleko in odšel v Vesāli po miloščino.[2] Ko je Saccaka, Nigaṇṭhov sin hodil in pešačil za vadbo v Vesāli, je videl iz daljave prihajati častitega Assaja. Odšel je do njega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je Saccaka, Nigaṇṭhov sin stopil na stran in mu rekel:

4. “Mojster Assaji, kako samotar Gotama poučuje svoje učence? In kako so Gotamova navodila običajno predstavljena njegovim učencem?”

“Tako je Blaženi učil svoje učence, Aggivessana, in tako so navodila Blaženega običajno predstavljena njegovim učencem: ‘Menihi, materija[3] je nestalna, občutek je nestalen, zaznava je nestalna, tvorbe so nestalne, zavedanje je nestalno. Menihi, materija je brez sebstva, občutki so brez sebstva, tvorbe so brez sebstva, zavedanje je brez sebstva. Vse tvorbe so nestalne; vse stvari so brez sebstva.’ Tako Blaženi uči svoje učence in tako so navodila Blaženega običajno predstavljena njegovim učencem.”

“Če smo slišali to, kar trdi samotar Gotama, smo resnično slišali to, s čemer se ne strinjamo. Morda bomo enkrat lahko srečali mojstra Gotamo in se z njim pogovorili. Morda ga bomo lahko odvrnili od tega škodljivega pogleda.”

5. Ob tem času se je srečalo petsto Licchavijev v skupščinski dvorani zaradi tega ali onega posla. Saccaka, Nigaṇṭhov sin je odšel do njih in jim rekel: “Pridite ven, dobri Licchaviji, pridite ven! Danes se bom pogovarjal s samotarjem Gotamo. Če samotar Gotama pred mano trdi, kar mi je trdil eden od njegovih znanih učencev, menih imenovan Assaji, potem tako kakor močan mož trdo zgrabi kosmatega ovna za dlake in ga povleče sem in tja in ga povleče naokoli, bom v debati potegnil samotarja Gotamo sem in tja in naokoli. Prav tako kot močan mož, ki vari  pivo, s silo vrže veliko pivsko sito v globoko cisterno z vodo, ga prime za vogale ter ga povleče sem in tja in naokoli, bom tudi jaz v debati samotarja Gotamo potegnil sem in tja in naokoli. Prav tako kot ta močan delavec prime cedilo na vogalih in ga strese dol in gor in ga obrne naokoli, bom tudi jaz v debati stresel samotarja Gotamo dol in gor in ga obrnil naokoli. In prav tako kot se šestdeset let star slon lahko potopi v globok ribnik in uživa pri igri pranja konoplje, bom tudi jaz užival v igranju pranja konoplje s samotarjem Gotamo.[4] Pridite ven, dobri Licchaviji, pridite ven! Danes se bom pogovarjal s samotarjem Gotamo.”

6. Nato je nekaj Licchavijev reklo: “Kdo je samotar Gotama, da bi lahko ovrgel trditve Saccake, Nigaṇṭhovega sina? Nasprotno, Saccaka, Nigaṇṭhov sin bo ovrgel trditve samotarja Gotame.” In nekateri Licchaviji so rekli: “Kdo je Saccaka, Nigaṇṭhov sin, da bi lahko ovrgel trditve Blaženega? Nasprotno, Blaženi bo ovrgel trditve Saccakae Nigaṇṭhovega sina.” Potem je Saccaka, Nigaṇṭhov sin odšel s pet tisoč Licchavijev do Dvorane s koničasto streho v Velikem gozdu.

7. Takrat so številni menihi hodili gor in dol na odprtem. Saccaka, Nigaṇṭhov sin je odšel do njih in jih vprašal: “Kje se sedaj zadržuje mojster Gotama, gospodje? Mi hočemo videti mojstra Gotamo.”

“Blaženi je vstopil v Veliki gozd, Aggivessana, in sedi ob vznožju drevesa.”

8. Saccaka, Nigaṇṭhov sin je skupaj z veliko Licchaviji vstopil v Veliki gozd in odšel do Blaženega. Izmenjal je pozdrave z Blaženim, in potem, ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran. Nekateri od Licchavijev so počastili Blaženega in sedli na stran; nekateri so z njim izmenjali pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli na stran; nekateri so razprostrli svoje roke v ponižen pozdrav Blaženemu in sedli na stran; nekateri so izgovorili svoje ime in ime plemena v prisotnosti Blaženega in sedli na stran; nekateri so molčali in sedli na stran.

9. Ko je Saccaka, Nigaṇṭhov sin sedel, je rekel Blaženemu: “Rad bi vprašal mojstra Gotamo o nečem, če bi mi mojster Gotama podelil milost odgovora na to vprašanje.”

“Vprašaj kar hočeš, Aggivessana.”

“Kako mojster Gotama uči svoje učence? In kako se navodila mojstra Gotame običajno predstavljena njegovim učencem?”

“Tako jaz poučujem moje učence, Aggivessana, in tako so moja navodila običajno predstavljena mojim učencem: ‘Menihi, materija je nestalna, občutek je nestalen, zaznava je nestalna, tvorbe so nestalne, zavedanje je nestalno. Menihi, materija je brez sebstva, občutki so brez sebstva, tvorbe so brez sebstva, zavedanje je brez sebstva. Vse tvorbe so nestalne; vse stvari so brez sebstva.’ Na tak način učim svoje učence in tako so moja navodila običajno predstavljena mojim učencem.”

10. “Na misel mi je prišla prispodoba, mojster Gotama.”

“Pojasni kakšna je ta prispodoba, Aggivessana,” je rekel Blaženi.

“Prav tako kot karkoli seješ in sadiš in to začne rasti, se poveča in dozori v odvisnosti od zemlje, temelji na zemlji; in prav tako ko se opravijo naporna dela, kakršne koli vrste, se vsa opravijo v odvisnosti od zemlje, temeljijo na zemlji. Tako tudi, mojster Gotama, oseba ima materijo kot sebstvo in na osnovi materije on pridela zaslugo ali krivdo. Oseba ima občutek kot sebstvo in na osnovi občutka on pridela zaslugo ali krivdo. Oseba ima zaznavo kot sebstvo in na osnovi zaznave on pridela zaslugo ali krivdo. Oseba ima tvorbe kot sebstvo in na osnovi tvorb on pridela zaslugo ali krivdo. Oseba ima zavedanje kot sebstvo in na osnovi zavedanja on pridela zaslugo ali krivdo.”

11. “Aggivessana, ali ne trdiš tako: ‘Materija je moje sebstvo, občutek je moje sebstvo, zaznava je moje sebstvo, tvorbe so moje sebstvo, zavedanje je moje sebstvo’?”

“Jaz trdim to, mojster Gotama: ‘Materija je moje sebstvo, občutek je moje sebstvo, zaznava je moje sebstvo, tvorbe so moje sebstvo, zavedanje je moje sebstvo’ In tako trdi tudi ta velika množica.”[5]

“Kaj ima ta velika množica s tabo, Aggivessana? Prosim omeji se samo na svojo trditev.”

“Potem, mojster Gotama, trdim tako: ‘Materija je moje sebstvo, občutek je moje sebstvo, zaznava je moje sebstvo, tvorbe so moje sebstvo, zavedanje je moje sebstvo.’”

12. “V tem primeru, Aggivessana, ti bom v zameno postavil vprašanje. Odgovori nanj, če hočeš. Kaj misliš, Aggivessana? Ali bi maziljeni plemeniti kralj – na primer, kralj Pasenadi iz Kosale ali kralj Ajātasattu Vedehiputta iz Magadhe – izvajal oblast v svojem lastnem kraljestvu tako, da bi usmrtil te, ki bi morali biti usmrčeni, da bi oglobil te, ki bi morali biti oglobljeni in da bi pregnal te, ki bi morali biti pregnani?”

“Mojster Gotama, maziljeni plemeniti kralj – na primer, kralj Pasenadi iz Kosale ali kralj Ajātasattu Vedehiputta iz Magadhe– bi izvajal oblast v svojem lastnem kraljestvu tako, da bi usmrtil te, ki naj bodo usmrčeni, da bi oglobil te, ki bi morali biti oglobljeni in bi pregnal te, ki bi morali biti pregnani. Celo te [oligarhične[6]] skupnosti in družbe, kot so Vadžiji in Malliani, izvajajo oblast v svojem lastnem kraljestvu tako, da usmrtijo te, ki bi morali biti usmrčeni, da oglobijo te, ki bi morali biti oglobljeni in da preženejo te, ki bi morali biti pregnani; zato bi še toliko bolj to naredil maziljeni plemeniti kralj, kot je kralj Pasenadi iz Kosale ali kralj Ajātasattu Vedehiputta iz Magadha. On bi to izvršil, mojster Gotama in on bi bil ustrezen, da to izvrši.”

13. “Kaj misliš, Aggivessana? Ko tako rečeš: ‘Materija je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad to materijo, da rečeš: ‘Naj bo moja materija takšna; naj moja materija ne bo takšna’?”[7] Ko je bilo to rečeno, je Saccaka, Nigaṇṭhov sin ostal tiho.

V drugo je Blaženi postavil isto vprašanje in v drugo je ostal Saccaka, Nigaṇṭhov sin, tiho. Potem mu je Blaženi rekel: “Aggivessana, odgovori zdaj. Sedaj ni čas, da bi bil tiho. Če kdo, ko ga Tathāgata trikrat vpraša razumno vprašanje še vedno ne odgovori, se tam in takrat njegova glava razpoči na sedem delov.”

14. Ob tej priložnosti se je duh, iz katerega so švigale strele in je grozeče držal bliskajoči meč, ki je gorel, sijal in žarel, pojavil v zraku nad Saccako, Nigaṇṭhovim sinom, in si mislil: “Če ta Saccaka, Nigaṇṭhov sin, ki mu Blaženi trikrat postavi razumno vprašanje, še vedno ne odgovori, bom tukaj in zdaj razpočil njegovo glavo na sedem delov.” Blaženi je videl duha, iz katerega so švigale strele in videl ga je tudi Saccaka, Nigaṇṭhov sin. Saccaka, Nigaṇṭhov sin se je prestrašil, postal zaskrbljen in preplašen. Iskal je svoje zavetje, azil in zatočišče v Blaženem, in rekel: “Vprašaj me, mojster Gotama, odgovoril ti bom.”

15. “Kaj misliš, Aggivessana? Ko rečeš tako: ‘Materija je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad to materijo, da rečeš: ‘Naj bo moja materija takšna; naj moja materija ne bo takšna’?” - “Ne, mojster Gotama.”

16. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Občutek je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad tem občutkom, da rečeš: ‘Naj bo moj občutek tak; naj moj občutek ne bo tak’?” - “Ne, mojster Gotama.”

17. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Zaznava je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad to zaznavo, da rečeš: ‘Naj bo moja zaznava takšna; naj moja zaznava ne bo takšna’?” - “Ne, mojster Gotama.”

18. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Tvorbe so moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad temi tvorbami, da rečeš: ‘Naj bodo moje tvorbe takšne; naj moje tvorbe ne bodo takšne’?” - “Ne, mojster Gotama.”

19. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Zavedanje je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad tem zavedanjem, da rečeš: ‘Naj bo moje zavedanje takšno; naj moje zavedanje ne bo takšno’?” - “Ne, mojster Gotama.”

20. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana, je materija stalna ali je nestalna?” - “Nestalna, mojster Gotama.” - “Je to, kar je nestalno, trpljenje ali je prijetnost?” - “Trpljenje, mojster Gotama.” - “Je to, kar je nestalno, trpljenje in predmet sprememb in ustreza temu, da se ima za: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Kaj misliš, Aggivessana? Je občutek stalen ali nestalen? … Je zaznava stalna ali nestalna? … So tvorbe stalne ali nestalne? … Je zavedanje stalno ali nestalno?” - “Nestalno, mojster Gotama.” - “Je to kar je nestalno trpljenje ali prijetnost?” - “Trpljenje, mojster Gotama.” - “Je to, kar je nestalno, trpljenje in predmet sprememb in ustreza temu, da se ima za: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, mojster Gotama.”

21. “Kaj misliš, Aggivessana? Ko se nekdo vda trpljenju, se zateče k trpljenju, se drži trpljenja in tako gleda na to, kaj je trpljenje: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo,’ ali bi lahko nekdo sam popolnoma razumel trpljenje ali bival s popolnoma uničenim trpljenjem?”

“Kako bi lahko, mojster Gotama? Ne, mojster Gotama.”

*”Kaj misliš, Aggivessana? Če je tako, ali se ne vdaš trpljenju, se zatečeš k trpljenju, se držiš trpljenja, in tako gledaš na to, kaj je trpljenje: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?”

“Kako ne bi, mojster Gotama? Da, mojster Gotama.”*[8]

22. “To je, kot če je mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, vzel ostro sekiro in šel v gozd in bi tam videl veliko, ravno, mlado deblo, z gladkim lubjem. Ob vznožju bi ga posekal, odsekal krošnjo in odstranil liste; ampak ko bi šel odstranjevati listje, ne bi nikoli prišel niti do beline in bi pustil srčevino. Tako tudi, Aggivessana, ko te jaz stisnem, sprašujem in navzkrižno zaslišujem o tvoji lastni trditvi se izkaže, da si prazen, brez vsebine in zmoten. Toda, ti si postavil trditev pred skupnostjo v Vesāliju: ‘Ne vidim samotarja ali brahmina, voditelja reda, voditelja skupine, učitelja skupine, niti enega, ki trdi, da je popoln in popolno razsvetljeni, ki se ne bi tresel, drhtel in drgetal in znojil pod pazduhama, če bi se moral vključiti v debato z mano. Celo če bi se jaz moral vključiti v nesmiselno debato, bi se on tresel, drgetal in trepetal, če bi se moral vključiti v debato z mano, torej kaj naj rečem o človeškem bitju?’ Sedaj so kaplje znoja na tvojem čelu in so proniknile skozi tvoje zunanjo oblačilo in padle na tla. Ampak, na mojem telesu sedaj ni znoja.” In Blaženi je odkril svoje telo zlate barve pred skupnostjo. Ko je bilo to rečeno, je Saccaka, Nigaṇṭhov sin obsedel tiho, osupel, s spuščenimi rameni in sklonjeno glavo, čemeren in brez odziva.

23. Potem, ko je Dummukha, sin Licchavijev, videl Saccaka, Nigaṇṭhovega sina v takšnem stanju, je rekel Blaženemu: “Prispodoba se mi je pojavila, mojster Gotama.”

“Razloži, kaj se ti je pojavilo, Dummukha.”

“Predpostavimo, častiti gospod, da je nedaleč od vasi ali mesta ribnik in rakovica v njem. In potem je družba fantov in deklet odšla iz mesta ali vasi do ribnika, šla v vodo in potegnila rakovico iz vode in jo položila na suha tla. In kadarkoli je rakovica iztegnila nogo, so ji odrezali nogo, jo zlomili in jo zdrobili s palicami in kamni, tako da rakovica s vsemi svojimi odtrganimi, zlomljenimi in zdrobljenimi nogami ni bila sposobna oditi nazaj v ribnik. Tako tudi, vso skrivljenost, zvijanje, pačenje in neodločnost Saccake, Nigaṇṭhovega sina je Blaženi odrezal, zlomil in zdrobil in sedaj ta ne more spet priti blizu Blaženemu v debati.”

24. Ko je bilo to rečeno, mu je Saccaka, Nigaṇṭhov sin rekel: “Počakaj, Dummukha, počakaj! Mi ne govorimo s tabo, tukaj govorimo z mojstrom Gotamo.”

[Potem je rekel]: “Pa se pogovarjajva, mojster Gotama. Podobno kot pri navadnih samotarjih in brahminih je to bilo zgolj brbljanje, tako mislim. Ampak, na kakšen način je učenec samotarja Gotame ta, ki izvršuje njegova navodila, ki se odziva na njegov nasvet, ki je prešel izza dvoma, postal osvobojen zmedenosti, dosegel neustrašnost in postal neodvisen od drugih, ki sledijo učiteljevemu predpisu?”[9]

“Aggivessana, vsako vrsto materije, če je ta v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranja ali zunanja, groba ali fina, slabša ali boljša, daleč ali blizu – moj učenec vidi vso materijo kot dejansko je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Vso vrsto občutka … Vsako vrsto zaznave … Vsako vrsto tvorb … Vsako vrsto zavedanja, če je to v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranje ali zunanje, grobo ali fino, slabše ali boljše, daleč ali blizu – moj učenec vidi vse zavedanje kot dejansko je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Na tak način je moj učenec ta, ki izvršuje moja navodila, ki se odziva na moje nasvete, ki je prešel izza dvoma, postal osvobojen zmedenosti, dosegel neustrašnost in postal neodvisen od drugih, ki sledijo učiteljevemu predpisu.”

25. “Mojster Gotama, na kakšen način je menih arahant z uničenimi vplivi, ta ki je živel posvečeno življenje, napravil kar je bilo potrebno narediti, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil vse okove obstoja in je popolnoma osvobojen skozi končno znanje?”

Aggivessana, vsako vrsto materije, če je ta v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranja ali zunanja, groba ali fina, slabša ali boljša, daleč ali blizu – menih je videl vso materijo kot dejansko je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ in skozi nenavezanost je osvobojen. Vsako vrsto občutkov… Vsako vrsto zaznave… Vsako vrsto tvorb… Vsako vrsta zavedanja, če je to v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranje ali zunanje, grobo ali fino, slabše ali boljše, daleč ali blizu – menih je videl vse zavedanje kot dejansko je, s primerno modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ in skozi nenavezanost je osvobojen. Na tak način je menih arahant z uničenimi vplivi, ta ki je živel posvečeno življenje, napravil kar je bilo potrebno narediti, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil vse okove obstoja in je popolnoma osvobojen skozi končno znanje.

26. “Ko je menihov um tako osvobojen, ima tri neprekosljive kvalitete: neprekosljivo vizijo, neprekosljivo prakso poti, in neprekosljivo osvoboditev. Ko je menih tako osvobojen, še vedno časti, ceni in spoštuje Tathāgato: ‘Blaženi je razsvetljen in on uči Dhammo zaradi razsvetljenja. Blaženi je udomačil in uči Dhammo za ukrotitev sebe. Blaženi je v miru in on uči Dhammo zaradi miru. Blaženi je prešel onstran in on uči Dhammo za prehod onstran. Blaženi je dosegel Nibbano in on uči Dhammo za dosego Nibbane.’“

27. Ko je bilo to rečeno, je Saccaka, Nigaṇṭhov sin, odgovoril: “Mojster Gotama, bili smo smeli in predrzni v mišljenju, da bi lahko napadli mojstra Gotamo v razpravi. Človek lahko napade podivjanega slona in najde varnost, pa vendar ne more napasti mojstra Gotame in najti varnost. Človek lahko napade velik požar in najde varnost, pa vendar ne more napasti mojstra Gotame in najti varnost. Človek lahko napade strašno strupeno kačo in najde varnost, pa vendar ne more napasti mojstra Gotame in najti varnost. Bili smo smeli in predrzni v mišljenju, da lahko napademo mojstra Gotamo v debati.

“Naj Blaženi skupaj s sangho menihov privoli in sprejme jutrišnji obrok hrane od mene.” Blaženi je privolil v tišini.

28. Potem, vedoč da je Blaženi privolil, je Saccaka, Nigaṇṭhov sin nagovoril Licchavije: “Poslušajte me, Licchaviji. Samotarja Gotamo sem skupaj s sangho menihov povabil na jutrišnji obrok hrane. Prinesete mi lahko karkoli mislite, da bo primerno za njega.”

29. Potem, ko se je noč končala, so Licchaviji prinesli v dar petsto krožnikov z obrednim mlečnim rižem. Saccaka, Nigaṇṭhov sin je imel dobro hrano različnih vrst, pripravljeno v svojem lastnem parku in je čas za obrok naznanil Blaženemu: “Čas je, mojster Gotama, hrana je pripravljena.”

30. Potem, bilo je jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel s sangho menihov do parka Saccake, Nigaṇṭhovega sina in sedel na pripravljen sedež. Potem je s svojimi rokami Saccaka, Nigaṇṭhov sin, serviral in zadovoljil sangho menihov, ki jih je vodil Buddha, z različnimi vrstami dobre hrane. Ko je Blaženi pojedel in umaknil svoje roke od sklede, je Saccaka, Nigaṇṭhov sin izbral nizek sedež, sedel na stran in rekel Blaženemu: “Mojster Gotama, naj bo zasluga in veliki sadeži zaslug tega dejanja darovanja za zadovoljnost darovalcev.”

“Aggivessana, karkoli zaslug pride od darovanja prejemniku, kot si ti – ta, ki ni osvobojen poželenja, ni osvobojen sovraštva, ni osvobojen zablode – to bo za darovalce. In karkoli pride od darovanja prejemniku, kot sem sam – ta, ki je osvobojen poželenja, osvobojen sovraštva in osvobojen zablode – to bo zate.”

 

Opombe


[1] V skladu s komentarji MA, je bi Saccaka sin Nigaṇṭhskih (jainskih) staršev, ki sta bila oba spretna v filozofskih debatah. Tisoč doktrin se je naučil od svojih staršev in mnogo več filozofskih sistemov od drugih. V spodnji diskusiji se ga naslavlja tudi kot Aggivessana, kar je ime njegovega plemena.

[2] Častiti Assaji je bil oden od prvih petih učencev Buddhe.

[3] Materija – v paliju rupa

[4] Komentarji MA razložijo, da je mož igral to igro, ko je pripravljal tkanje iz konoplje. Povezal je nekaj surove konoplje, jo potopil v vodo in z njo udarjal ob deske na levo, desno in v sredino. Ko je kraljevi slon to videl, se je potopil v vodo, ter vsesal vodo v sebe in z njo poškropil svoj trebuh, svoje telo po obeh straneh in po svojih dimljah.

[5] V trditvah, da je pet agregatov sebstvo, je on seveda neposredno nasprotoval Buddhovemu učenju o anatti. On pripisuje ta pogled “veliki množici” misleč, da se “večina ne more motiti.”

[6] Oligarhija: majhna skupina ljudi, zlasti bogatih, ki ima oblast (ZRC SAZU)

[7] Buddha tukaj sugerira, da agregati niso sebstvo, ker jim manjka ena od bistvenih karakteristik sebstva – niso dovzetni, da bi jih obvladovali po svoji želji. Kar ne morem obvladovati ali kontrolirati, ne more biti identificirano kot “moje sebstvo.”

[8] Tekst med zvezdicama manjka v PTS izdaji, vendar je vključen v BBS in SBJ izdajah. Pet agregatov se tukaj imenuje trpljenje, ker so nestalni in niso dovzetni za upravljanje v skladu z našo voljo.

[9] To so značilnosti sekhe (učenca). V nasprotju z njim arahant nima samo pravilni pogled nesebstva, ampak ga uporablja, da izbriše z njim vso navezanost, kot bo Buddha razložil v §25.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / november 2016

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.