(MN 35) Cūḷasaccaka Sutta – Kratko učenje Saccaki

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Vesāliju v velikem gozdu, v dvorani s koničasto streho.

2. Ob tej priliki se je Saccaka, sin džainista, zadrževal v Vesāliju. Bil je debater in pametni govorec, ki so ga nekateri spoštovali kot svetnika.[1] V skupnosti v Vesāliju je izjavil: “Ne vidim asketa ali brahmina, voditelja reda, voditelja skupine, učitelja skupine, niti enega, ki trdi, da je popoln in popolno prebujen, ki se ne bi tresel, drhtel, trepetal in znojil pod pazduhama, če bi se moral vključiti v debato z mano. Tudi če bi se jaz vključil v nesmiseln del debate, bi se on tresel, drhtel in trepetal, če bi se moral vključiti v debato z mano, torej, kaj naj rečem o človeškem bitju?”

3. Ko je bilo jutro, se je častiti Assadži[2] oblekel, vzel svojo posodo in zunanjo obleko in odšel v Vesāli po miloščino. Ko je Saccaka, sin džainista, hodil in pešačil za vadbo v Vesāli, je videl v daljavi prihajati častitega Assadžija. Odšel je do njega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je Saccaka, sin džainista, stopil na stran in mu rekel:

4. “Mojster Assadži, kako asket Gotama uči svoje učence? In kako so Gotamova navodila običajno predstavljena njegovim učencem?”

“Tako je Blaženi učil svoje učence, Aggivessana, in tako so navodila Blaženega običajno predstavljena njegovim učencem: ‘Menihi, snov[3] je nestalna, občutek je nestalen, zaznava je nestalna, tvorbe so nestalne, zavest je nestalna. Menihi, snov je brez sebstva, občutki so brez sebstva, tvorbe so brez sebstva, zavest je brez sebstva. Vse tvorbe so nestalne; vse stvari so brez sebstva.’ Tako Blaženi uči svoje učence in tako so navodila Blaženega običajno predstavljena njegovim učencem.”

“Če smo slišali to, kar trdi asket Gotama, smo resnično slišali to, s čemer se ne strinjamo. Morda bomo enkrat lahko srečali mojstra Gotamo in se z njim pogovorili. Morda ga bomo lahko odvrnili od tega škodljivega pogleda.”

5. Ob tem času se je srečalo petsto Licchavijev v skupščinski dvorani zaradi tega ali onega posla. Saccaka, sin džainista, je odšel do njih in jim rekel: “Pridite ven, dobri Licchaviji, pridite ven! Danes se bom pogovarjal z asketom Gotamo. Če samotar Gotama pred mano trdi, kar mi je trdil eden od njegovih znanih učencev, menih imenovan Assadži, potem tako kakor močan mož trdo zgrabi kosmatega ovna za dlake in ga povleče sem in tja in ga povleče naokoli, bom v debati potegnil asketa Gotamo sem in tja in naokoli. Prav tako kot močan mož, ki vari pivo, s silo vrže veliko pivsko sito v globoko cisterno z vodo, ga prime za vogale ter ga povleče sem in tja in naokoli, bom tudi jaz v debati samotarja Gotamo potegnil sem in tja in naokoli. Prav tako kot ta močan delavec prime cedilo na vogalih in ga strese dol in gor in ga obrne naokoli, bom tudi jaz v debati stresel asketa Gotamo dol in gor in ga obrnil naokoli. In prav tako kot se šestdeset let star slon lahko potopi v globok ribnik in uživa pri igri pranja konoplje, bom tudi jaz užival v igranju pranja konoplje z asketom Gotamo. Pridite ven, dobri Licchaviji, pridite ven! Danes se bom pogovarjal s samotarjem Gotamo.”

6. Nato je nekaj Licchavijev reklo: “Kdo je asket Gotama, da bi lahko ovrgel trditve Saccake, sina džainista? Nasprotno, Saccaka, sin džainista, bo ovrgel trditve asketa Gotame.” In nekateri Licchaviji so rekli: “Kdo je Saccaka, sin džainista, da bi lahko ovrgel trditve Blaženega? Nasprotno, Blaženi bo ovrgel trditve Saccake, sina džainista.” Potem je Saccaka, sin džainista, odšel s pet tisoč Licchavijev do dvorane s koničasto streho v velikem gozdu.

7. Takrat so številni menihi hodili gor in dol na odprtem. Saccaka, sin džainista, je odšel do njih in jih vprašal: “Kje se sedaj zadržuje mojster Gotama, gospodje? Mi hočemo videti mojstra Gotamo.”

“Blaženi je vstopil v veliki gozd, Aggivessana, in sedi ob vznožju drevesa.”

8. Saccaka, sin džainista, je skupaj z veliko Licchaviji vstopil v veliki gozd in odšel do Blaženega. Izmenjal je pozdrave z Blaženim, in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran. Nekateri od Licchavijev so počastili Blaženega in sedli na stran; nekateri so z njim izmenjali pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli na stran; nekateri so razprostrli svoje roke v spoštljiv pozdrav Blaženemu in sedli na stran; nekateri so izgovorili svoje ime in ime naroda v prisotnosti Blaženega in sedli na stran; nekateri so molčali in sedli na stran.

9. Ko je Saccaka, sin džainista, sedel, je rekel Blaženemu: “Rad bi vprašal mojstra Gotamo o nečem, če bi mi mojster Gotama podelil milost odgovora na to vprašanje.”

“Vprašaj kar hočeš, Aggivessana.”

“Kako mojster Gotama uči svoje učence? In kako se navodila mojstra Gotame običajno predstavljena njegovim učencem?”

“Tako jaz učim moje učence, Aggivessana, in tako so moja navodila običajno predstavljena mojim učencem: ‘Menihi, snov je nestalna, občutek je nestalen, zaznava je nestalna, tvorbe so nestalne, zavest je nestalna. Menihi, snov je brez sebstva, občutki so brez sebstva, tvorbe so brez sebstva, zavest je brez sebstva. Vse tvorbe so nestalne; vse stvari so brez sebstva.’ Na tak način učim svoje učence in tako so moja navodila običajno predstavljena mojim učencem.”

10. “Na misel mi je prišla prispodoba, mojster Gotama.”

“Pojasni kakšna je ta prispodoba, Aggivessana,” je rekel Blaženi.

“Karkoli seješ in sadiš in to začne rasti, se poveča in dozori v odvisnosti od zemlje, temelji na zemlji; in prav tako ko se opravijo naporna dela, kakršne koli vrste, se vsa opravijo v odvisnosti od zemlje, temeljijo na zemlji. Tako tudi, mojster Gotama, oseba ima snov za sebstvo in na osnovi snovi pridela zaslugo ali krivdo. Oseba ima občutek za sebstvo in na osnovi občutka pridela zaslugo ali krivdo. Oseba ima zaznavo za sebstvo in na osnovi zaznave pridela zaslugo ali krivdo. Oseba ima tvorbe za sebstvo in na osnovi tvorb pridela zaslugo ali krivdo. Oseba ima zavest za  sebstvo in na osnovi zavesti pridela zaslugo ali krivdo.”

11. “Aggivessana, ali ne trdiš tako: ‘Snov je moje sebstvo, občutek je moje sebstvo, zaznava je moje sebstvo, tvorbe so moje sebstvo, zavest je moje sebstvo’?”

“Jaz trdim to, mojster Gotama: ‘Snov je moje sebstvo, občutek je moje sebstvo, zaznava je moje sebstvo, tvorbe so moje sebstvo, zavest je moje sebstvo’ In tako trdi tudi ta velika množica.”[4]

“Kaj ima ta velika množica s tabo, Aggivessana? Prosim omeji se samo na svojo trditev.”

“Potem, mojster Gotama, trdim tako: ‘Snov je moje sebstvo, občutek je moje sebstvo, zaznava je moje sebstvo, tvorbe so moje sebstvo, zavest je moje sebstvo.’”

12. “V tem primeru, Aggivessana, ti bom v zameno postavil vprašanje. Odgovori nanj, če hočeš. Kaj misliš, Aggivessana? Ali bi maziljeni plemeniti kralj – na primer, kralj Pasenadi iz Kosale ali kralj Adžātasattu Vedehiputta iz Magadhe – izvajal oblast v svojem lastnem kraljestvu tako, da bi usmrtil te, ki bi morali biti usmrčeni, da bi oglobil te, ki bi morali biti oglobljeni in da bi pregnal te, ki bi morali biti pregnani?”

“Mojster Gotama, maziljeni plemeniti kralj – na primer, kralj Pasenadi iz Kosale ali kralj Adžātasattu Vedehiputta iz Magadhe– bi izvajal oblast v svojem lastnem kraljestvu tako, da bi usmrtil te, ki naj bodo usmrčeni, da bi oglobil te, ki bi morali biti oglobljeni in bi pregnal te, ki bi morali biti pregnani. Celo te [oligarhične[5]] skupnosti in družbe, kot so Vadžiji in Malliani, izvajajo oblast v svojem lastnem kraljestvu tako, da usmrtijo te, ki bi morali biti usmrčeni, da oglobijo te, ki bi morali biti oglobljeni in da preženejo te, ki bi morali biti pregnani; zato bi še toliko bolj to naredil maziljeni plemeniti kralj, kot je kralj Pasenadi iz Kosale ali kralj Adžātasattu Vedehiputta iz Magadha. On bi to izvršil, mojster Gotama in on bi bil ustrezen, da to izvrši.”

13. “Kaj misliš, Aggivessana? Ko tako rečeš: ‘Snov je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad to snovjo, da rečeš: ‘Naj bo moja snov takšna; naj moja snov ne bo takšna’?”[6] Ko je bilo to rečeno, je Saccaka, sin džainista, ostal tiho.

V drugo je Blaženi postavil isto vprašanje in v drugo je ostal Saccaka, sin džainista, tiho. Potem mu je Blaženi rekel: “Aggivessana, odgovori zdaj. Sedaj ni čas, da bi bil tiho. Če kdo, ko ga Tathāgata trikrat vpraša razumno vprašanje še vedno ne odgovori, se tam in takrat njegova glava razpoči na sedem delov.”

14. Ob tej priložnosti se je demon, iz katerega so švigale strele in je grozeče držal bliskajoči se meč, ki je gorel, sijal in žarel, pojavil v zraku nad Saccako, sinom džainista, in si mislil: “Če ta Saccaka, sin džainista, ki mu Blaženi trikrat postavi razumno vprašanje, še vedno ne odgovori, bom tukaj in zdaj razpočil njegovo glavo na sedem delov.” Blaženi je videl duha, iz katerega so švigale strele in videl ga je tudi Saccaka, sin džainista. Saccaka, sin džainista, se je prestrašil, postal zaskrbljen in preplašen. Iskal je svoje zavetje, azil in zatočišče v Blaženem, in rekel: “Vprašaj me, mojster Gotama, odgovoril ti bom.”

15. “Kaj misliš, Aggivessana? Ko rečeš tako: ‘Snov je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad to snovjo, da rečeš: ‘Naj bo moja snov takšna; naj moja snov ne bo takšna’?” - “Ne, mojster Gotama.”

16. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Občutek je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad tem občutkom, da rečeš: ‘Naj bo moj občutek tak; naj moj občutek ne bo tak’?” - “Ne, mojster Gotama.”

17. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Zaznava je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad to zaznavo, da rečeš: ‘Naj bo moja zaznava takšna; naj moja zaznava ne bo takšna’?” - “Ne, mojster Gotama.”

18. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Tvorbe so moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad temi tvorbami, da rečeš: ‘Naj bodo moje tvorbe takšne; naj moje tvorbe ne bodo takšne’?” - “Ne, mojster Gotama.”

19. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Zavest je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad to zavestjo, da rečeš: ‘Naj bo moja zavest takšna; naj moja zavest ne bo takšna’?” - “Ne, mojster Gotama.”

20. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana, je snov stalna ali je nestalna?” - “Nestalna, mojster Gotama.” - “Je to, kar je nestalno, trpljenje ali je prijetnost?” - “Trpljenje, mojster Gotama.” - “Je to, kar je nestalno, trpljenje in predmet sprememb in ustreza temu, da se ima za: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Kaj misliš, Aggivessana? Je občutek stalen ali nestalen? … Je zaznava stalna ali nestalna? … So tvorbe stalne ali nestalne? … Je zavest stalna ali nestalna?” - “Nestalna, mojster Gotama.” - “Je to kar je nestalno trpljenje ali prijetnost?” - “Trpljenje, mojster Gotama.” - “Je to, kar je nestalno, trpljenje in predmet sprememb in ustreza temu, da se ima za: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, mojster Gotama.”

21. “Kaj misliš, Aggivessana? Ko se nekdo vda v trpljenje, se zateče k trpljenju, se drži trpljenja in tako gleda na to, kaj je trpljenje: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo,’ ali bi lahko nekdo sam popolnoma razumel trpljenje ali bival s popolnoma uničenim trpljenjem?”

“Kako bi lahko, mojster Gotama? Ne, mojster Gotama.”

*“Kaj misliš, Aggivessana? Če je tako, ali se ne vdaš v trpljenje, se zatečeš k trpljenju, se držiš trpljenja, in tako gledaš na to, kaj je trpljenje: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?”

“Kako ne bi, mojster Gotama? Da, mojster Gotama.”*[7]

22. “To je, kot če je mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, vzel ostro sekiro in šel v gozd in bi tam videl veliko, ravno, mlado deblo, z gladkim lubjem. Ob vznožju bi ga posekal, odsekal krošnjo in odstranil liste; ampak ko bi šel odstranjevati listje, ne bi nikoli prišel niti do beline in bi pustil srčevino. Tako tudi, Aggivessana, ko te jaz stisnem, sprašujem in navzkrižno zaslišujem o tvoji lastni trditvi se izkaže, da si prazen, brez vsebine in zmoten. Toda, ti si postavil trditev pred skupnostjo v Vesāliju: ‘Ne vidim asketa ali brahmina, voditelja reda, voditelja skupine, učitelja skupine, niti enega, ki trdi, da je popoln in popolno prebujeni, ki se ne bi tresel, drhtel in drgetal in znojil pod pazduhama, če bi se moral vključiti v debato z mano. Celo če bi se jaz moral vključiti v nesmiselno debato, bi se on tresel, drgetal in trepetal, če bi se moral vključiti v debato z mano, torej kaj naj rečem o človeškem bitju?’ Sedaj so kaplje znoja na tvojem čelu in so proniknile skozi tvoje zunanje oblačilo in padle na tla. Ampak, na mojem telesu sedaj ni znoja.” In Blaženi je odkril svoje telo zlate barve pred skupnostjo. Ko je bilo to rečeno, je Saccaka, sin džainista, obsedel tiho, osupel, s spuščenimi rameni in sklonjeno glavo, čemeren in brez odziva.

23. Ko je Dummukha, sin Licchavijev, videl Saccaka, sina džainista, v takšnem stanju, je rekel Blaženemu: “Prispodoba se mi je pojavila, mojster Gotama.”

“Razloži, kaj se ti je pojavilo, Dummukha.”

“Predpostavimo, častiti gospod, da je nedaleč od vasi ali mesta ribnik in rakovica v njem. In potem je družba fantov in deklet odšla iz mesta ali vasi do ribnika, šla v vodo in potegnila rakovico iz vode in jo položila na suha tla. In kadarkoli je rakovica iztegnila nogo, so ji odrezali nogo, jo zlomili in jo zdrobili s palicami in kamni, da rakovica s vsemi svojimi odtrganimi, zlomljenimi in zdrobljenimi nogami ni bila sposobna oditi nazaj v ribnik. Tako tudi, vso skrivljenost, zvijanje, pačenje in neodločnost Saccake, sina džainista, je Blaženi odrezal, zlomil in zdrobil in sedaj ta ne more spet priti blizu Blaženemu v debati.”

24. Ko je bilo to rečeno, mu je Saccaka, sin džainista, rekel: “Počakaj, Dummukha, počakaj! Mi ne govorimo s tabo, tukaj govorimo z mojstrom Gotamo.”

[Potem je rekel]: “Pa se pogovarjajva, mojster Gotama. Podobno kot pri navadnih asketih in brahminih je to bilo zgolj brbljanje, tako mislim. Ampak, na kakšen način je učenec asketa Gotame ta, ki izvršuje njegova navodila, ki se odziva na njegov nasvet, ki je prešel onstran dvoma, postal osvobojen zmedenosti, dosegel neustrašnost in postal neodvisen od drugih, ki sledijo učiteljevemu nauku?”[8]

“Aggivessana, vsako vrsto snovi, če je ta v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranja ali zunanja, groba ali fina, slabša ali boljša, daleč ali blizu – moj učenec vidi vso snov kot dejansko je, s primernim razumevanjem: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Vso vrsto občutka … Vsako vrsto zaznave … Vsako vrsto tvorb … Vsako vrsto zavesti, če je to v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranje ali zunanje, groba ali fina, slabša ali boljša, daleč ali blizu – moj učenec vidi vso zavest kot dejansko je, s primernim razumevanjem: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Na tak način je moj učenec ta, ki izvršuje moja navodila, ki se odziva na moje nasvete, ki je prešel onstran dvoma, postal osvobojen zmedenosti, dosegel neustrašnost in postal neodvisen od drugih, ki sledijo učiteljevemu nauku.”

25. “Mojster Gotama, na kakšen način je menih arahant z uničenimi vplivi, ta ki je živel posvečeno življenje, naredil kar je bilo potrebno narediti, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil vse okove obstoja in je popolnoma osvobojen skozi končno znanje?”

“Aggivessana, vsako vrsto snovi, če je ta v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranja ali zunanja, groba ali fina, slabša ali boljša, daleč ali blizu – menih je videl vso snov kot dejansko je, s primernim razumevanjem: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo’ in skozi nedodanost je osvobojen. Vsako vrsto občutkov … Vsako vrsto zaznave … Vsako vrsto tvorb … Vsako vrsta zavesti, če je to v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranje ali zunanje, groba ali fina, slabša ali boljša, daleč ali blizu – menih je videl vso zavest kot dejansko je, s primernim razumevanjem: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ in brez predpostavke je osvobojen. Na tak način je menih arahant z uničenimi vplivi ta, ki je živel posvečeno življenje, naredil kar je bilo potrebno narediti, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil vse okove obstoja in je popolnoma osvobojen skozi končno znanje.

26. Ko je menihov um tako osvobojen, ima tri neprekosljive kvalitete: neprekosljivo vizijo, neprekosljivo prakso poti in neprekosljivo osvoboditev. Ko je menih tako osvobojen, še vedno časti, ceni in spoštuje Tathāgato: ‘Blaženi je prebujen in uči Dhammo zaradi prebujenja. Blaženi je udomačil in uči Dhammo za ukrotitev sebe. Blaženi je v miru in uči Dhammo zaradi miru. Blaženi je prešel onstran in uči Dhammo za prehod onstran. Blaženi je dosegel Nibbano in uči Dhammo za dosego Nibbāne.’”

27. Ko je bilo to rečeno, je Saccaka, sin džainista, odgovoril: “Mojster Gotama, bili smo smeli in predrzni v mišljenju, da bi lahko napadli mojstra Gotamo v razpravi. Človek lahko napade podivjanega slona in najde varnost, pa vendar ne more napasti mojstra Gotame in najti varnost. Človek lahko napade velik požar in najde varnost, pa vendar ne more napasti mojstra Gotame in najti varnost. Človek lahko napade strašno strupeno kačo in najde varnost, pa vendar ne more napasti mojstra Gotame in najti varnost. Bili smo smeli in predrzni v mišljenju, da lahko napademo mojstra Gotamo v debati.

“Naj Blaženi skupaj s skupnostjo menihov privoli in sprejme jutrišnji obrok hrane od mene.” Blaženi je privolil v tišini.

28. Vedoč, da je Blaženi privolil, je Saccaka, sin džainista, nagovoril Licchavije: “Poslušajte me, Licchaviji. Asketa Gotamo sem skupaj s skupnostjo menihov povabil na jutrišnji obrok hrane. Prinesete lahko karkoli mislite, da bo primerno za njega.”

29. Ko se je noč končala, so Licchaviji prinesli v dar petsto krožnikov z obrednim mlečnim rižem. Saccaka, sin džainista, je imel dobro hrano različnih vrst, pripravljeno v svojem lastnem parku in je čas za obrok naznanil Blaženemu: “Čas je, mojster Gotama, hrana je pripravljena.”

30. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel s skupnostjo menihov do parka Saccake, sina džainista, in sedel na pripravljen sedež. Potem je s svojimi rokami Saccaka, sin džainista, postregel in zadovoljil skupnost menihov, ki jih je vodil Buddha, z različnimi vrstami dobre hrane. Ko je Blaženi pojedel in umaknil svoje roke od sklede, je Saccaka, sin džainista, izbral nizek sedež, sedel na stran in rekel Blaženemu: “Mojster Gotama, naj bo zasluga in veliki sadeži zaslug tega dejanja darovanja za zadovoljnost darovalcev.”

“Aggivessana, karkoli zaslug pride od darovanja prejemniku, kot si ti – ta, ki ni osvobojen poželenja, ni osvobojen sovraštva, ni osvobojen zablode – to bo za darovalce. In karkoli pride od darovanja prejemniku, kot sem sam – ta, ki je osvobojen poželenja, osvobojen sovraštva in osvobojen zablode – to bo zate.”

 

Opombe


[1] V skladu s komentarji MA, je bi Saccaka sin džainskih staršev, ki sta bila oba spretna v filozofskih debatah. Tisoč doktrin se je naučil od svojih staršev in mnogo več filozofskih sistemov od drugih. V spodnji diskusiji se ga naslavlja tudi kot Aggivessana, kar je ime njegovega naroda.

[2] Častiti Assadži je bil eden od prvih petih učencev Buddhe.

[3] Snov, materija – v paliju rupa.

[4] V trditvah, da je pet agregatov sebstvo, je tako seveda neposredno nasprotoval Buddhovemu učenju o anatti. On pripisuje ta pogled “veliki množici” misleč, da se “večina ne more motiti.”

[5] Oligarhija: majhna skupina ljudi, zlasti bogatih, ki ima oblast (ZRC SAZU).

[6] Buddha tukaj sugerira, da agregati niso sebstvo, ker jim manjka ena od bistvenih karakteristik sebstva – niso dovzetni, da bi jih obvladovali po svoji želji. 

[7] Tekst med zvezdicama manjka v PTS izdaji, vendar je vključen v BBS in SBJ izdajah. Pet agregatov se tukaj imenuje trpljenje, ker so nestalni in niso dovzetni za upravljanje v skladu z našo voljo.

[8] To so značilnosti učenca (sekha). V nasprotju z njim arahant nima samo pravilni pogled nesebstva, ampak ga uporablja, da izbriše z njim vse predpostavke, kot bo Buddha razložil v §25.

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / november 2016, rev. maj 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information