(MN 35) Cūḷasaccaka Sutta – Kratko učenje Saccaki

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Velikem gozdu pri Vesāliju, v dvorani s koničasto streho.

2. Ob tej priliki se je Saccaka, sin džainista, zadrževal v Vesāliju. Bil je debater in pametni govorec, ki so ga nekateri spoštovali kot svetega moža. V skupnosti v Vesāliju je izjavil: “Ne vidim asketa ali brahmana, voditelja reda, voditelja skupine, učitelja skupine, niti enega, ki trdi, da je popoln in popolno prebujen, ki se ne bi tresel, drhtel, trepetal in znojil pod pazduhama, če bi se moral vključiti v debato z mano. Tudi če bi jaz povedal v debati kaj nesmiselnega, bi se on tresel, drhtel in trepetal, če bi se vključil v debato z mano, kaj šele običajno človeško bitje?”

3. Ko je bilo jutro, se je častiti Assadži oblekel, vzel svojo posodo in zunanjo obleko in odšel v Vesāli po miloščino. Ko se je Saccaka, sin džainista, sprehajal in hodil po Vesāliju, je videl v daljavi prihajati častitega Assadžija. Odšel je do njega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je Saccaka, sin džainista, stopil ob stran in mu rekel:

4. “Gospod Assadži, kako asket Gotama uči svoje učence? In kako so Gotamova navodila običajno predstavljena njegovim učencem?”

(UČENJE BLAŽENEGA)

“Tako Blaženi uči svoje učence, Aggivessana, in tako so navodila Blaženega običajno predstavljena njegovim učencem: ‘Menihi, snov je nestalna, občutek je nestalen, zaznava je nestalna, tvorbe so nestalne, zavest je nestalna. Menihi, snov je brez sebstva, občutki so brez sebstva, tvorbe so brez sebstva, zavest je brez sebstva. Vse pogojeno je nestalno, vse stvari so brez sebstva.’ Tako Blaženi uči svoje učence in tako so navodila Blaženega običajno predstavljena njegovim učencem.”

“Če smo slišali to, kar trdi asket Gotama, smo resnično slišali to, s čemer se ne strinjamo. Morda bomo enkrat lahko srečali gospoda Gotamo in se z njim pogovorili. Morda ga bomo lahko odvrnili od tega škodljivega pogleda.”

5. Ob tem času se je srečalo petsto Licchavijev v skupščinski dvorani zaradi tega ali onega posla. Saccaka, sin džainista, je odšel do njih in jim rekel: “Pridite dobri Licchaviji, pridite! Danes se bom pogovarjal z asketom Gotamo. Če asket Gotama pred mano trdi, kar mi je trdil eden od njegovih znanih učencev, menih imenovan Assadži, potem tako kot močan mož trdo zgrabi kosmatega ovna za dlake in ga povleče sem in tja in ga povleče naokoli, bom v debati povlekel asketa Gotamo sem in tja in naokoli. Prav tako kot močan mož, ki vari pivo, s silo vrže veliko pivsko sito v globoko cisterno z vodo, ga prime za vogale ter ga povleče sem in tja in naokoli, bom tudi jaz v debati asketa Gotamo povlekel sem in tja in naokoli. Prav tako kot ta močan delavec prime cedilo na vogalih in ga strese dol in gor in ga obrne naokoli, bom tudi jaz v debati stresel asketa Gotamo dol in gor in ga obrnil naokoli. In prav tako kot se šestdeset let star slon lahko potopi v globok ribnik in uživa v igri pranja konoplje, bom tudi jaz užival v igranju pranja konoplje z asketom Gotamo. Pridite ven, dobri Licchaviji, pridite ven! Danes se bom pogovarjal z asketom Gotamo.”

6. Nato je nekaj Licchavijev reklo: “Kdo je asket Gotama, da bi lahko ovrgel trditve Saccake, sina džainista? Nasprotno, Saccaka, sin džainista, bo ovrgel trditve asketa Gotame.” In nekateri Licchaviji so rekli: “Kdo je Saccaka, sin džainista, da bi lahko ovrgel trditve Blaženega? Nasprotno, Blaženi bo ovrgel trditve Saccake, sina džainista.” Potem je Saccaka, sin džainista, odšel s pet tisoč Licchavijev do dvorane s koničasto streho v Velikem gozdu.

7. Takrat so številni menihi hodili gor in dol na odprtem. Saccaka, sin džainista, je odšel do njih in jih vprašal: “Kje se sedaj zadržuje gospod Gotama, gospodje? Mi hočemo videti gospoda Gotamo.”

“Blaženi je šel v Veliki gozd, Aggivessana, in sedi ob vznožju drevesa.”

8. Saccaka, sin džainista, je skupaj z veliko Licchaviji šel v Veliki gozd do Blaženega. Izmenjal je pozdrave z njim, in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran. Nekateri od Licchavijev so izkazali spoštovanje Blaženemu in sedli ob stran. Nekateri so z njim izmenjali pozdrave in ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli ob stran. Nekateri so razprostrli svoje roke v spoštljiv pozdrav Blaženemu in sedli ob stran. Nekateri so izgovorili svoje ime in ime naroda v prisotnosti Blaženega in sedli ob stran. Nekateri so molčali in sedli ob stran.

(RAZPRAVA SACCAKE Z BLAŽENIM)

9. Ko je Saccaka, sin džainista, sedel, je rekel Blaženemu: “Rad bi vprašal gospoda Gotamo o nečem, če bi mi gospod Gotama podelil milost odgovora na to vprašanje.”

“Vprašaj kar hočeš, Aggivessana.”

“Kako gospod Gotama uči svoje učence? In kako se navodila gospoda Gotame običajno predstavljena njegovim učencem?”

“Tako jaz učim moje učence, Aggivessana, in tako so moja navodila običajno predstavljena mojim učencem: ‘Menihi, snov je nestalna, občutek je nestalen, zaznava je nestalna, tvorbe so nestalne, zavest je nestalna. Menihi, snov je brez sebstva, občutki so brez sebstva, tvorbe so brez sebstva, zavest je brez sebstva. Vse tvorbe so nestalne, vse stvari so brez sebstva.’ Na tak način učim svoje učence in tako so moja navodila običajno predstavljena mojim učencem.”

10. “Na misel mi je prišla prispodoba, gospod Gotama.”

“Pojasni, kakšna je ta prispodoba, Aggivessana,” je rekel Blaženi.

“Karkoli seješ in sadiš in to začne rasti, se poveča in dozori v odvisnosti od zemlje, temelji na zemlji. Ko se opravijo naporna dela, kakršne koli vrste, se vsa opravijo v odvisnosti od zemlje, temeljijo na zemlji. Tako tudi, gospod Gotama, posameznik ima snov za sebstvo in na osnovi snovi pridela odliko ali napako. Posameznik ima občutek za sebstvo in na osnovi občutka pridela odliko ali napako. Posameznik ima zaznavo za sebstvo in na osnovi zaznave pridela odliko ali napako. Posameznik ima tvorbe za sebstvo in na osnovi tvorb pridela odliko ali napako. Posameznik ima zavest za sebstvo in na osnovi zavesti pridela odliko ali napako.”

11. “Aggivessana, ali ne trdiš tako: ‘Snov je moje sebstvo, občutek je moje sebstvo, zaznava je moje sebstvo, tvorbe so moje sebstvo, zavest je moje sebstvo’?”

“Jaz trdim to, gospod Gotama: ‘Snov je moje sebstvo, občutek je moje sebstvo, zaznava je moje sebstvo, tvorbe so moje sebstvo, zavest je moje sebstvo’ In tako trdi tudi ta velika množica.”

“Kaj ima ta velika množica s tabo, Aggivessana? Prosim omeji se samo na svojo trditev.”

“Potem, gospod Gotama, trdim tako: ‘Snov je moje sebstvo, občutek je moje sebstvo, zaznava je moje sebstvo, tvorbe so moje sebstvo, zavest je moje sebstvo.’”

12. “V tem primeru, Aggivessana, ti bom v zameno postavil vprašanje. Odgovori nanj, če hočeš. Kaj misliš, Aggivessana? Ali bi maziljeni plemeniti kralj - na primer, kralj Pasenadi iz Kosale ali kralj Adžātasattu Vedehiputta iz Magadhe - vladal v svojem lastnem kraljestvu tako, da bi usmrtil te, ki bi morali biti usmrčeni, da bi oglobil te, ki bi morali biti oglobljeni in da bi pregnal te, ki bi morali biti pregnani?”

“Gospod Gotama, maziljeni plemeniti kralj - na primer, kralj Pasenadi iz Kosale ali kralj Adžātasattu Vedehiputta iz Magadhe - bi vladal v svojem lastnem kraljestvu tako, da bi usmrtil te, ki naj bodo usmrčeni, da bi oglobil te, ki bi morali biti oglobljeni in bi pregnal te, ki bi morali biti pregnani. Celo te [oligarhične][1] skupnosti in družbe, kot so Vadžiji in Mallijci, izvajajo oblast v svojem lastnem področju tako, da usmrtijo te, ki bi morali biti usmrčeni, da oglobijo te, ki bi morali biti oglobljeni in da preženejo te, ki bi morali biti pregnani, zato bi še toliko bolj to naredil maziljeni plemeniti kralj, kot je kralj Pasenadi iz Kosale ali kralj Adžātasattu Vedehiputta iz Magadhe. On bi to izvršil, gospod Gotama in on bi bil ustrezen, da to izvrši.”

13. “Kaj misliš, Aggivessana? Ko tako rečeš: ‘Snov je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad to snovjo, da rečeš: ‘Naj bo moja snov takšna, naj moja snov ne bo takšna’?” Ko je bilo to rečeno, je Saccaka, sin džainista, ostal tiho.

V drugo je Blaženi postavil isto vprašanje in v drugo je ostal Saccaka, sin džainista, tiho. Potem mu je Blaženi rekel: “Aggivessana, odgovori zdaj. Sedaj ni čas, da bi bil tiho. Če kdo, ko ga Tathāgata trikrat vpraša razumno vprašanje še vedno ne odgovori, se tam in takrat njegova glava razpoči na sedem delov.”

14. Ob tej priložnosti se je duh utrinka, iz katerega so švigale strele in je grozeče držal bliskajoči se meč, ki je gorel, sijal in žarel, pojavil v zraku nad Saccako, sinom džainista, in si mislil: “Če ta Saccaka, sin džainista, ki mu Blaženi trikrat postavi razumno vprašanje še vedno ne odgovori, bom tukaj in zdaj razpočil njegovo glavo na sedem delov.” Blaženi je videl duha, iz katerega so švigale strele in videl ga je tudi Saccaka, sin džainista. Saccaka, sin džainista, se je prestrašil, postal zaskrbljen in preplašen. Iskal je svoje zavetje, azil in zatočišče v Blaženem, in mu rekel: “Vprašaj me, gospod Gotama, odgovoril ti bom.”

15. “Kaj misliš, Aggivessana? Ko rečeš tako: ‘Snov je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad to snovjo, da rečeš: ‘Naj bo moja snov takšna, naj moja snov ne bo takšna’?” - “Ne, gospod Gotama.”

16. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Občutek je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad tem občutkom, da rečeš: ‘Naj bo moj občutek tak, naj moj občutek ne bo tak’?” - “Ne, gospod Gotama.”

17. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Zaznava je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad to zaznavo, da rečeš: ‘Naj bo moja zaznava takšna, naj moja zaznava ne bo takšna’?” - “Ne, gospod Gotama.”

18. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Tvorbe so moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad temi tvorbami, da rečeš: ‘Naj bodo moje tvorbe takšne, naj moje tvorbe ne bodo takšne’?” - “Ne, gospod Gotama.”

19. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana? Ko si rekel: ‘Zavest je moje sebstvo,’ ali imaš takšno moč nad to zavestjo, da rečeš: ‘Naj bo moja zavest takšna, naj moja zavest ne bo takšna’?” - “Ne, gospod Gotama.”

20. “Bodi pozoren, Aggivessana, bodi pozoren kako odgovoriš! Kar si rekel prej, se ne sklada s tem, kar si rekel kasneje, niti se to, kar si rekel kasneje, sklada s tem, kar si rekel prej. Kaj misliš, Aggivessana, je snov stalna ali je nestalna?” - “Nestalna, gospod Gotama.” - “Je to, kar je nestalno, neprijetnost ali je prijetnost?” - “Neprijetnost, gospod Gotama.” - “Je to, kar je nestalno, neprijetnost in predmet sprememb in ustreza temu, da se ima za: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, gospod Gotama.”

“Kaj misliš, Aggivessana? Je občutek stalen ali nestalen? … Je zaznava stalna ali nestalna? … So tvorbe stalne ali nestalne? … Je zavest stalna ali nestalna?” - “Nestalna, gospod Gotama.” - “Je to kar je nestalno neprijetnost ali prijetnost?” - “Neprijetnost, gospod Gotama.” - “Je to, kar je nestalno, neprijetnost in predmet sprememb in ustreza temu, da se ima za: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?” - “Ne, gospod Gotama.”

21. “Kaj misliš, Aggivessana? Ko se nekdo vda v neprijetnost, se zateče k neprijetnosti, se drži neprijetnosti in tako gleda na to, kaj je neprijetnost: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo,’ ali bi lahko nekdo sam popolnoma razumel neprijetnost ali bival s popolnoma uničeno neprijetnostjo?”

“Kako bi lahko, gospod Gotama? Ne, gospod Gotama.”

*“Kaj misliš, Aggivessana? Če je tako, ali se ne vdaš v neprijetnost, se zatečeš k neprijetnosti, se držiš neprijetnosti, in tako gledaš na to, kaj je neprijetnost: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?”

“Kako ne bi, gospod Gotama? Da, gospod Gotama.”*[2]

22. “To je tako kot če je mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, vzel ostro sekiro in šel v gozd in bi tam videl veliko, ravno, mlado deblo z gladkim lubjem. Ob vznožju bi ga posekal, odsekal krošnjo in odstranil liste. Ko bi šel odstranjevati listje, ne bi nikoli prišel niti do beline in bi pustil srčevino. Tako tudi, Aggivessana, ko te jaz stisnem, sprašujem in navzkrižno zaslišujem o tvoji lastni trditvi se izkaže, da si prazen, brez vsebine in zmoten. Toda, ti si postavil trditev pred skupnostjo v Vesāliju: ‘Ne vidim asketa ali brahmana, voditelja reda, voditelja skupine, učitelja skupine, niti enega, ki trdi, da je popoln in popolno prebujeni, ki se ne bi tresel, drhtel in drgetal in znojil pod pazduhama, če bi se moral vključiti v debato z mano. Tudi, če bi jaz povedal kaj nesmiselnega v debati, bi se on tresel, drgetal in trepetal, če bi se moral vključiti v debato z mano, torej kaj naj rečem o človeškem bitju?’ Sedaj so kaplje znoja na tvojem čelu in so proniknile skozi tvoje zunanje oblačilo in padle na tla. Ampak, na mojem telesu sedaj ni znoja.” In Blaženi je odkril svoje telo zlate barve pred skupnostjo. Ko je bilo to rečeno, je Saccaka, sin džainista, obsedel tiho, osupel, s spuščenimi rameni in sklonjeno glavo, čemeren in brez odziva.

23. Ko je Dummukha, sin Licchavijev, videl Saccaka, sina džainista, v takšnem stanju, je rekel Blaženemu: “Prispodoba se mi je pojavila, gospod Gotama.”

“Razloži, kaj se ti je pojavilo, Dummukha.”

“Predpostavimo, častiti gospod, da je nedaleč od vasi ali mesta ribnik in rakovica v njem. In družba fantov in deklet je odšla iz mesta ali vasi do ribnika, šla v vodo in potegnila rakovico iz vode in jo položila na suha tla. In kadarkoli je rakovica iztegnila nogo, so ji odrezali nogo, jo zlomili in jo zdrobili s palicami in kamni, da rakovica s vsemi svojimi odtrganimi, zlomljenimi in zdrobljenimi nogami ni bila sposobna oditi nazaj v ribnik. Tako je tudi, vso skrivljenost, zvijanje, pačenje in neodločnost Saccake, sina džainista, Blaženi odrezal, zlomil in zdrobil in sedaj ta ne more spet priti blizu Blaženemu v debati.”

24. Ko je bilo to rečeno, mu je Saccaka, sin džainista, rekel: “Počakaj, Dummukha, počakaj! Mi ne govorimo s tabo, tukaj govorimo z gospodom Gotamo.”

[Potem je rekel]: “Pa se pogovarjajva, gospod Gotama. Podobno kot pri navadnih asketih in brahmanih, je to bilo zgolj brbljanje, tako mislim. Ampak, na kakšen način je učenec asketa Gotame ta, ki izvršuje njegova navodila, ki se odziva na njegov nasvet, ki je prešel onstran dvoma, postal osvobojen zmedenosti, dosegel neustrašnost in postal neodvisen od drugih, ki sledijo učiteljevemu nauku?”

(PRAKSA UČENCEV BLAŽENEGA)

“Aggivessana, vsako vrsto snovi, če je ta v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranja ali zunanja, groba ali fina, slabša ali boljša, daleč ali blizu – moj učenec vidi vso snov kot dejansko je, s primernim razumevanjem: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Vsako vrsto občutka … Vsako vrsto zaznave … Vsako vrsto tvorb … Vsako vrsto zavesti, če je to v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranja ali zunanja, groba ali fina, slabša ali boljša, daleč ali blizu – moj učenec vidi vso zavest kot dejansko je, s primernim razumevanjem: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Na tak način je moj učenec ta, ki izvršuje moja navodila, ki se odziva na moje nasvete, ki je prešel onstran dvoma, postal osvobojen zmedenosti, dosegel neustrašnost in postal neodvisen od drugih, ki sledijo učiteljevemu nauku.”

(ARAHANT)

25. “Gospod Gotama, na kakšen način je menih arahant z uničenimi vplivi, ta, ki je živel sveto življenje, naredil kar je bilo potrebno narediti, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil vse okove bitnosti in je popolnoma osvobojen skozi končno vednost?”

“Aggivessana, vsako vrsto snovi, če je ta v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranja ali zunanja, groba ali fina, slabša ali boljša, daleč ali blizu – menih vidi vso snov kot dejansko je, s primernim razumevanjem: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo’ in brez predpostavke je osvobojen. Vsako vrsto občutka … Vsako vrsto zaznave … Vsako vrsto tvorb … Vsako vrsta zavesti, če je ta v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti, notranje ali zunanje, groba ali fina, slabša ali boljša, daleč ali blizu – menih vidi vso zavest kot dejansko je, s primernim razumevanjem: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo’ in brez predpostavke je osvobojen. Na tak način je menih arahant z uničenimi vplivi, ta, ki je živel sveto življenje, naredil kar je bilo potrebno narediti, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil vse okove bitnosti in je popolnoma osvobojen skozi končno vednost.

26. Ko je menihovo srce tako osvobojeno, ima tri neprekosljive kvalitete: neprekosljivo vizijo, neprekosljivo prakso poti in neprekosljivo osvoboditev. Ko je menih tako osvobojen, še vedno časti, ceni in spoštuje Tathāgato: ‘Blaženi je prebujen in uči Dhammo zaradi prebujenja. Blaženi je ukročen in uči Dhammo za ukrotitev sebe. Blaženi je v miru in uči Dhammo zaradi miru. Blaženi je prešel onstran in uči Dhammo za prehod onstran. Blaženi je dosegel ugasnitev in uči Dhammo za dosego ugasnitve.’”

(ZAHVALA SACCAKE)

27. Ko je bilo to rečeno, je Saccaka, sin džainista, odgovoril: “Gospod Gotama, bili smo smeli in predrzni v mišljenju, da bi lahko napadli gospoda Gotamo v razpravi. Človek lahko napade podivjanega slona in najde varnost, vendar ne more napasti gospoda Gotame in najti varnost. Človek lahko napade velik požar in najde varnost, vendar ne more napasti gospoda Gotame in najti varnost. Človek lahko napade strašno strupeno kačo in najde varnost, vendar ne more napasti gospoda Gotame in najti varnost. Bili smo smeli in predrzni v mišljenju, da lahko napademo gospoda Gotamo v debati.

Naj Blaženi skupaj s skupnostjo menihov privoli in sprejme jutrišnji obrok hrane od mene.” Blaženi je privolil v tišini.

28. Vedoč, da je Blaženi privolil, je Saccaka, sin džainista, nagovoril Licchavije: “Poslušajte me, Licchaviji. Asketa Gotamo sem skupaj s skupnostjo menihov povabil na jutrišnji obrok hrane. Prinesete lahko karkoli mislite, da bo primerno za njega.”

29. Ko se je noč končala, so Licchaviji prinesli v dar petsto krožnikov z obrednim mlečnim rižem. Saccaka, sin džainista, je imel v svojem lastnem parku pripravljeno dobro hrano različnih vrst. Čas za obrok je naznanil Blaženemu: “Čas je, gospod Gotama, hrana je pripravljena.”

30. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in odšel s skupnostjo menihov do parka Saccake, sina džainista, in sedel na pripravljen sedež. Saccaka, sin džainista, je lastnoročno z različnimi vrstami dobre hrane postregel in zadovoljil skupnost menihov, ki jo je vodil Buddha. Ko je Blaženi pojedel in umaknil svoje roke od sklede, je Saccaka, sin džainista, izbral nizek sedež, sedel ob stran in rekel Blaženemu: “Gospod Gotama, naj bodo zasluga in veliki sadovi zaslug tega dejanja, darovani za zadovoljstvo darovalcev.”

“Aggivessana, kolikor zaslug pride od darovanja prejemniku kot si ti – ta, ki ni osvobojen pohlepa, ni osvobojen sovraštva, ni osvobojen zablode – to bo za darovalce. In kolikor pride od darovanja prejemniku, kot sem sam – ta, ki je osvobojen pohlepa, osvobojen sovraštva in osvobojen zablode – to bo zate.”

---