(MN 31) Cūḷagosinga Sutta – Kratko učenje v Gosingi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Nādiki v Opečni hiši.

2. Takrat so častiti Anuruddha, častiti Nandiya in častiti Kimbila živeli v parku sāla dreves Gosinga.[1]

3. Ko je bil večer, se je Blaženi dvignil iz meditacije in odšel v park sāla dreves Gosinga. Čuvaj parka je videl prihajati Blaženega iz ozadja in mu je rekel: “Ne vstopi v ta park, samotar. Tukaj trije člani plemena iščejo svoje lastno dobro. Ne moti jih.”

4. Častiti Anuruddha je slišal čuvaja parka govoriti z Blaženim, zato je čuvaju rekel: “Prijatelj čuvaj parka, ne puščaj Blaženega pred parkom. To je naš učitelj, Blaženi, ki je prišel.” Potem je častiti Anuruddha odšel do častitega Nandiya in častitega Kimbila in jima rekel: “Pridita ven, častita gospoda, pridita ven! Naš učitelj, Blaženi, je prišel.”

5. Potem so vsi trije odšli, da bi srečali Blaženega. Eden je vzel njegovo skledo in zunanje oblačilo, eden je pripravil sedež in eden pripravil vodo za umivanje nog. Blaženi je sedel na pripravljen sedež in si umil noge. Ti trije častiti so se poklonili Blaženemu in sedli na stran. Ko so sedeli, jim je Blaženi rekel: “Upam, da ste vsi dobro, Anuruddha, upam da vam je udobno, upam, da nimate nobenih težav pri pridobivanju darovane hrane.”

“Nam je dobro, Blaženi, nam je udobno in nimamo nobenih težav pri pridobivanju darovane hrane.”

6. “Upam, Anuruddha, da vi vsi živite v slogi, v medsebojnem spoštovanju, brez pričkanja, da ste združeni kakor mleko in voda, da gledate eden drugega s prijaznimi očmi.”

“Seveda, častiti gospod, mi živimo v slogi, z medsebojnim spoštovanjem, brez pričkanja, združeni kakor mleko in voda in gledamo eden drugega s prijaznimi očmi.”

“Ampak, Anuruddha, kako potemtakem živiš?”

7. “Častiti gospod, glede tega, jaz mislim tako: ‘To je dobiček zame, to je zelo velik dobiček zame, da živim s takšnimi tovariši v posvečenem življenju.’ Jaz vzdržujem telesna dejanja z ljubečo prijaznostjo do častitih, tako javno kot zasebno; jaz vzdržujem govorna dejanja z ljubečo prijaznostjo do njih, tako javno kot zasebno; jaz vzdržujem mentalna dejanja z ljubečo prijaznostjo do njih, tako javno kot zasebno. Jaz mislim: ‘Zakaj ne bi dal na stran tisto, kar hočem narediti in bi naredil tisto, kar želijo ti častiti?’ Potem sem dal na stran tisto, kar sem hotel narediti in naredil tisto, kar so želeli ti častiti. Mi smo različni v telesu, častiti gospod, vendar enotni v umu.”

Častiti Nandiya in častiti Kimbila sta vsak govorila enako in dodala: “Tako, častiti gospod, mi živimo v slogi, z medsebojnim spoštovanjem, brez pričkanja, združeni kakor mleko in voda in gledamo eden na drugega s prijaznimi očmi.”

8. “Dobro, dobro, Anuruddha. Upam, da vsi bivate prizadevni, goreči in odločni.”

“Zagotovo, častiti gospod, mi bivamo prizadevni, goreči in odločni.”

“Ampak, Anuruddha, kako ti bivaš?”

9. “Častiti gospod, glede tega, kdor se od nas prvi vrne iz vasi z miloščinsko hrano, pripravi sedeže, pripravi vodo za pitje in pomivanje in postavi koš za odpadke na svoje mesto. Kdor se od nas vrne zadnji, poje karkoli je ostalo, če to želi; drugače hrano odvrže kjer ni zelenja ali jo spusti v vodo kjer ni življenja. On odstrani sedeže in vodo za pitje in pomivanje. On odstrani koš za odpadke potem, ko ga je pomil in pomete jedilnico. Kdor opazi, da je v posodah za pitje, za pomivanje ali za latrino malo vode ali jo je zmanjkalo, poskrbi za novo vodo. Če je to zanj pretežko, pokliče nekoga drugega z znakom roke, da skupaj prineseta vodo, vendar zaradi tega mi ne prekinemo tišine in ne začnemo govoriti. Vsakih pet dni pa sedimo skupaj vso noč in razpravljamo o Dhammi. Tako bivamo prizadevni, goreči in odločni.”

10. “Dobro, dobro, Anuruddha. Ampak, ko bivate tako prizadevni, goreči in odločni, ste dosegli kakršnokoli nadčloveško stanje, razliko v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih, udobno bivanje?”

“Kako da ne, častiti gospod? Tako, častiti gospod, kadarkoli hočemo, odmaknjeni od čutnih užitkov, odmaknjeni od škodljivih stanj, vstopimo in bivamo v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojeni iz samote. Častiti gospod, to je nadčloveško stanje, razlika v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih, udobno bivanje, ki smo ga dosegli, ko smo bivali prizadevni, goreči in odločni.”

11-13. “Dobro, dobro, Anuruddha. Ampak je tu katerokoli drugo nadčloveško stanje, razlika v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih, udobno bivanje, ki ste ga dosegli z obvladanjem tega bivanja, da ste to bivanje umirili?”

“Zakaj ne, častiti gospod? Tako, častiti gospod, kadarkoli hočemo, z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopimo in bivamo v drugi jhāni … Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja … mi vstopimo in bivamo v tretji jhāni … Z opustitvijo užitka in bolečine … mi vstopimo in bivamo v četrti jhāni … Častiti gospod, to je še eno nadčloveško stanje, razlika v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih, udobno bivanje, ki smo ga dosegli, ko smo bivali prizadevni, goreči in odločni, kar smo dosegli z obvladovanjem tega predhodnega bivanja, da smo to bivanje umirili.”

14. “Dobro, dobro, Anuruddha. Ampak je tu katerokoli drugo nadčloveško stanje … ki ste ga dosegli z obvladovanjem tega bivanja, da ste to bivanje umirili?”

“Zakaj ne, častiti gospod? Tako, častiti gospod, kadarkoli hočemo s popolnim obvladanjem zaznav tvorb, z izginotjem zaznav čutnega vpliva, z ne-pozornostjo do zaznav različnosti, zavedajoč se, da je ‘prostor neskončen,’ vstopimo in bivamo v osnovi neskončnega prostora. Častiti gospod, to je še eno nadčloveško stanje … kar smo dosegli z obvladovanjem predhodnega bivanja, da smo to bivanje umirili.”

15-17. “Dobro, dobro, Anuruddha. Ampak je tu katerokoli drugo nadčloveško stanje … ki ste ga dosegli z obvladovanjem predhodnega bivanja, da ste to bivanje umirili?”

“Zakaj ne, častiti gospod? Tako, častiti gospod, kadarkoli hočemo, s popolnim obvladanjem osnove neskončnega prostora, z zavedanjem da je ‘zavedanje neskončno,’ vstopimo in bivamo v osnovi neskončnega zavedanja … S popolnim obvladanjem osnove neskončnega zavedanja, zavedajoč se, da ‘tam je nič,’ vstopimo in bivamo v osnovo ničnosti … S popolnim obvladanjem temelja ničnosti, vstopimo in bivamo v osnovi niti zaznavanja niti nezaznavanja. Častiti gospod, to je še eno nadčloveško stanje … kar smo dosegli z obvladovanjem predhodnega bivanja, da smo to bivanje umirili.”

18. “Dobro, dobro Anuruddha. Ampak je tu katerokoli drugo nadčloveško stanje, razlika v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih, udobno bivanje, ki ste ga dosegli z obvladanjem tega bivanja, da ste to bivanje umirili?”

“Zakaj ne, častiti gospod? Tako, častiti gospod, kadarkoli hočemo, s popolnim obvladanjem osnove niti zaznavanja niti nezaznavanja, vstopimo in bivamo v prenehanju zaznavanja in čutenja. In naši vplivi so uničeni, ko gledamo z modrostjo. Častiti gospod, to je še eno nadčloveško stanje, razlika v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih, udobno bivanje, ki smo ga dosegli, ko smo bivali prizadevni, goreči in odločni, kar smo dosegli z obvladovanjem predhodnega bivanja, da smo to bivanje umirili. In, častiti gospod, mi ne vidimo nobenega drugega udobnega bivanja, ki je višje ali bolj popolno, kot je to.”

“Dobro, dobro Anuruddha. Ne obstaja drugega udobnega bivanja, višjega in bolj popolnega, kot je to.”

19. Potem, ko je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil častitega Anuruddha, častitega Nandiya in častitega Kimbila z govorom o Dhammi, je vstal s svojega sedeža in odšel.

20. Potem, ko so spremili Blaženega del poti in se spet obrnili nazaj, sta častiti Nandiya in častiti Kimbila vprašala častitega Anuruddha: “Ali smo kdaj poročali častitemu Anuruddhi, da smo pridobili ta stanja in dosežke, da nam Anuruddha, v prisotnosti Blaženega, pripišete uničenje vplivov?”

“Častiti mi niso nikoli poročali, da so pridobili ta stanja in dosežke. Vendar, z obkrožitvijo umov častitih z mojim lastnim umom jaz vem, da so oni pridobili ta stanja in dosežke. In božanstva so mi prav tako poročala: ‘Ti častiti so pridobili ta stanja in dosežke.’ Potem sem to objavil, ko me je Blaženi neposredno vprašal.”

21. Potem je duh Dīgha Parajana[2] odšel do Blaženega. Ko se je poklonil Blaženemu, je stopil na stran in rekel: “To je dobitek za Vadžije, častiti gospod, velik dobitek za vadžijske ljudi, da Tathāgata, popoln in popolnoma razsvetljeni prebiva med njimi in s temi tremi člani plemena, častitim Anuruddho, častitim Nandiyo in častitim Kimbilo!” Ko so slišali ta vzklik duha Dīgha Parajane, so bogovi zemlje vzkliknili: “To je dobitek za Vadžije, velik dobitek za vadžijske ljudi, da Tathāgata, popoln in popolnoma razsvetljeni prebiva med njimi in s temi tremi člani plemena, častitim Anuruddho, častitim Nandiyo in častitim Kimbilo!” Ko so slišali vzklik bogov zemlje, bogov nebes Štirih velikih kraljev … bogov nebes Triintridesetih … bogov Yama … bogov Tusita nebes … bogov, ki uživajo v ustvarjanju … bogov, ki vladajo z močjo nad stvaritvami drugih … bogovi Brahmovega spremstva, so vzkliknili: “To je dobitek za Vadžije, velik dobitek za vadžijske ljudi, da Tathāgata, popoln in popolnoma razsvetljeni prebiva med njimi in s temi tremi člani plemena, častitim Anuruddho, častitim Nandiyo in častitim Kimbilo!” Tako so ta trenutek, v tem hipu, ti častiti postali poznani zelo daleč, tja do Brahmovega sveta.

22. [Blaženi je rekel:] “Tako je to, Dīgha, tako je to! In če bi se jih pleme, iz katerega so ti trije člani plemena odšli iz družinskega življenja v brezdomstvo, spomnilo z zaupanjem v srcu, bo to vodilo do blagostanja in sreče za to pleme za dolgo časa. In če se ugledne osebe plemena, iz katerega so ti trije člani plemena odšli … vasi, iz katere so odšli … mesta, iz katerega so odšli … velemesta, iz katerega so odšli … dežele, iz katere so ti trije člani plemena odšli iz družinskega življenja v brezdomstvo, spomnijo z zaupanjem v srcu, bo to vodilo do blagostanja in sreče za to državo za dolgo časa. Če bi se vsi plemeniti spomnili teh treh članov plemena z zaupanjem v srcu, bi to vodilo do blagostanja in sreče plemenitih za dolgo časa. Če bi se vsi brahmini … vsi trgovci … vsi delavci spomnili teh treh članov plemena z zaupanjem v srcu, bi to vodilo do blagostanja in sreče delavcev za dolgo časa. Če bi si svet s svojimi bogovi, svojimi Mārami in svojimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, svojimi princi in svojim ljudstvom, spomnil teh treh članov plemena z zaupanjem v srcu, bi to vodilo do blagostanja in sreče sveta za dolgo časa. Glej, Dīgha, kako ti trije člani plemena prakticirajo za dobrobit in srečo mnogih, iz sočutja za svet, za korist, dobrobit in srečo bogov in ljudi.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Duh Dīgha Parajana je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Častiti Anuruddha je bil Buddhov bratranec; častita Nandiya in Kimbila sta bila Anuruddhova prijatelja in stalna tovariša.

[2] MA identificira tega demona kot nebeškega kralja (devarāja).

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / september 2016

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.