(MN 30) Cūḷasāropama Sutta – Kratko učenje o prispodobi o srčevini

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka.

2. Takrat je brahmin Pingalakoccha odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in rekel Blaženemu:

“Mojster Gotama, obstajajo samotarji in brahmini, vsak vodja reda, vodja skupine, učitelj skupine, zelo znani in slavni ustanovitelji verskih skupnosti, ki so jih mnogi imeli za svetnike – to so Pūraṇa Kassapa, Makkhali Gosāla, Ajita Kesakambalin, Pakudha Kaccāyana, Sañjaya Belaṭṭhiputta in Nigaṇṭha Nataputta.[1] Ali imajo vsi neposredno znanje, kot to trdijo, ali pa nihče od njih nima neposrednega znanja, ali pa imajo nekateri od njih neposredno znanje in nekateri ne?”

“Dovolj, brahmin! Naj bo! - ‘Ali imajo vsi neposredno znanje kot to trdijo, ali pa noben od njih nima neposrednega znanja, ali pa imajo nekateri od njih neposredno znanje in nekateri ne?’ Učil te bom Dhammo, brahmin. Poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.”[2]

“Da, gospod,” je odgovoril brahmin Pingalakoccha. Blaženi je rekel:

3. ”Predpostavimo, brahmin, da mož, ki potrebuje srčevino[3], išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina. Ignorira njegovo srčevino, belino[4], njegovo notranjo skorjo in njegovo zunanje lubje in odseka njegove veje in listje in jih odnese, ker misli, da je to srčevina. In človek z dobrim vidom, ko ga vidi, lahko reče: ‘Ta dobri mož ne ve, kaj je srčevina, belina, notranja skorja, zunanje lubje, ali veje in listje. Ko je potreboval srčevino, iskal srčevino, potoval v iskanju srčevine, je prišel do velikega drevesa, v katerem je srčevina in je ignoriral njegovo srčevino, njegovo belino, njegovo notranjo skorjo, njegovo zunanje lubje in je odsekal njegove veje in listje in jih odnesel, ker je mislil, da je to srčevina. Karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, ta namen ne bo izpolnjen.’

4. Predpostavimo, da mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa,v katerem je srčevina. Ignorira njegovo srčevino, belino, njegovo notranjo skorjo in odseka njegovo zunanje lubje in ga odnese, ker misli, da je to srčevina. In človek z dobrim vidom, ko ga vidi, lahko reče: ‘Ta dobri mož ne ve, kaj je srčevina, … ali veje in listje. Ko je potreboval srčevino … odseka njegovo zunanje lubje in ga odnese, ker misli, da je to srčevina. Karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, ta namen ne bo izpolnjen.’

5. Predpostavimo, da mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina. Ignorira njegovo srčevino, belino in odseka njegovo notranjo skorjo in jo odnese, ker misli, da je to srčevina. In človek z dobrim vidom, ko ga vidi, lahko reče: ‘Ta dobri mož ne ve, kaj je srčevina, … ali veje in listje. Ko je potreboval srčevino … odseka njegovo zunanje lubje in ga odnese, ker misli, da je to srčevina. Karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, ta namen ne bo izpolnjen.’

6. Predpostavimo, da mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina. Ignorira njegovo srčevino in odseka njegovo belino in jo odnese, ker misli, da je to srčevina. In človek z dobrim vidom, ko ga vidi, lahko reče: ‘Ta dobri mož ne ve, kaj je srčevina, … ali veje in listje. Ko je potreboval srčevino … odseka njegovo zunanje lubje in ga odnese, ker misli, da je to srčevina. Karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, ta namen ne bo izpolnjen.’

7. Predpostavimo, da mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina. In odseka njegovo srčevino in jo odnese, ker ve, da je to srčevina. In človek z dobrim vidom, ko ga vidi, lahko reče: ‘Ta dobri mož pozna srčevino, belino, notranjo skorjo, zunanje lubje in veje in listje. Ko je potreboval srčevino, iskal srčevino, potoval v iskanju srčevine je prišel do drevesa, v katere je bila srčevina in iz njega izrezal srčevino in jo odnesel, ker je vedel, da je to srčevina. Karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, bo ta namen izpolnjen.’

8. Tako tudi, brahmin, neki član plemena gre zaradi vere iz posvetnega življenja v brezdomstvo z mislijo: ‘Jaz sem žrtev rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; jaz sem žrtev trpljenja, plen trpljenja. Zagotovo se lahko spozna končanje tega velikega trpljenja.’ Ko tako napreduje, pridobi korist, slavo in ugled. On je zadovoljen s koristjo, slavo in ugledom in njegov namen je izpolnjen. Na račun tega se hvali in omalovažuje druge: ‘Jaz imam korist, slavo in ugled, toda ti drugi menihi so nepoznani, nepomembni.’ Tako v sebi ne prebudi želje, da bi deloval, si ne prizadeva za uresničenje teh drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od koristi, slave in ugleda; on zaostane in popusti.[5] Pravim, da je ta oseba kakor mož, ki potrebuje srčevino, ki pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina in ignorira njegovo srčevino, njegovo belino, njegovo notranjo skorjo in njegovo zunanjo lubje, odseka njegove veje in listje in jih vzame, ker misli, da je to srčevina; in tako, karkoli je moral narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo izpolnjen.

9. Brahmin, neki član plemena gre zaradi vere iz posvetnega življenja v brezdomstvo z mislijo: ‘Jaz sem žrtev rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; jaz sem žrtev trpljenja, plen trpljenja. Zagotovo se lahko spozna končanje tega velikega trpljenja.’ Ko tako napreduje, pridobi korist, slavo in ugled. On ni zadovoljen s to koristjo, slavo in ugledom in njegov namen ni izpolnjen. Na račun tega se ne hvali in ne omalovažuje drugih. V sebi prebudi željo, da bi deloval in si prizadeva za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od koristi, slave in ugleda; on ne zaostane in ne popusti. Doseže uresničitev vrline. On je zadovoljen z uresničitvijo vrline in njegov namen je izpolnjen. Na račun tega se hvali in omalovažuje druge: ‘Jaz sem kreposten, dobrega značaja, ampak ti drugi menihi so nemoralni in zlobnega značaja.’ Tako v sebi ne prebudi želje, da bi deloval, si ne prizadeva za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od vrline; on zaostane in popusti. Pravim, da je kot mož, ki potrebuje srčevino … ki ignorira njegovo srčevino, njegovo belino, njegovo notranjo skorjo, odseka zunanje lubje in ga vzame, ker misli, da je to srčevina; in tako, karkoli je moral narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo izpolnjen.

10. Brahmin, neki član plemena gre zaradi vere iz posvetnega življenja v brezdomstvo z mislijo: ‘Jaz sem žrtev rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; jaz sem žrtev trpljenja, plen trpljenja. Zagotovo se lahko spozna končanje tega velikega trpljenja.’ Ko tako napreduje, pridobi korist, slavo in ugled. On ni zadovoljen s to koristjo, slavo in ugledom in njegov namen ni izpolnjen. Na račun tega se ne hvali in ne omalovažuje drugih. V sebi prebudi željo, da bi deloval in si prizadeva za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od koristi, slave in ugleda; on ne zaostane in ne popusti. Doseže uresničitev vrline. On je zadovoljen z uresničitvijo vrline, vendar njegov namen ni izpolnjen. Na račun tega se ne hvali in ne omalovažuje drugih. V sebi prebudi željo, da bi deloval in si prizadeva, da bi uresničil druga stanja, ki so višja in bolj prefinjena od uresničenja vrline; on ne zaostane in ne popusti. Doseže uresničitev zbranosti. On je zadovoljen z uresničitvijo zbranosti in njegov namen je izpolnjen. Na račun tega se hvali in omalovažuje druge: ‘Jaz sem zbran, moj um je poenoten, ampak ti drugi menihi so nezbrani, z blodečim umom.’ Tako v sebi ne prebudi želje, da bi deloval, si ne prizadeva za uresničenje teh drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od dosege zbranosti; on zaostane in popusti. Pravim, da je kot mož, ki potrebuje srčevino … ki ignorira njegovo srčevino, njegovo belino, odreže njegovo notranjo skorjo in jo vzame, ker misli, da je to srčevina; in tako, karkoli je moral narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo izpolnjen.

11. Brahmin, neki član plemena gre zaradi vere iz posvetnega življenja v brezdomstvo z mislijo: ‘Jaz sem žrtev rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; jaz sem žrtev trpljenja, plen trpljenja. Zagotovo se lahko spozna končanje tega velikega trpljenja.’ Ko tako napreduje, pridobi korist, slavo in ugled. On ni zadovoljen s koristjo, slavo in ugledom in njegov namen ni izpolnjen… On doseže uresničitev vrline. On je zadovoljen z uresničitvijo vrline, vendar njegov namen ni izpolnjen… Doseže uresničitev zbranosti. On je zadovoljen z uresničitvijo zbranosti, vendar njegov namen ni zadovoljen. Na račun tega se ne hvali in ne omalovažuje drugih. V sebi prebudi željo, da bi deloval, si prizadeva za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od dosege zbranosti; on ne zaostane in ne popusti. Doseže znanje in vizijo. On je zadovoljen s tem znanjem in vizijo in njegov namen je izpolnjen. Na račun tega se hvali in omalovažuje druge: ‘Jaz živim z znanjem in vizijo, ampak ti drugi menihi živijo brez znanja in brez vizije.’ Tako v sebi ne prebudi želje, da bi deloval, si ne prizadeva za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od dosege znanja in vizije; on zaostane in popusti. Pravim, da je kot mož, ki potrebuje srčevino … ki ignorira njegovo srčevino, odreže njegovo belino in jo vzame, ker misli, da je to srčevina; in tako, karkoli je moral narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo izpolnjen.

12. Brahmin, neki član plemena gre zaradi vere iz posvetnega življenja v brezdomstvo z mislijo: ‘Jaz sem žrtev rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; jaz sem žrtev trpljenja, plen trpljenja. Zagotovo se lahko spozna končanje tega velikega trpljenja.’ Ko tako napreduje, pridobi korist, slavo in ugled. On ni zadovoljen s koristjo, slavo in ugledom in njegov namen ni izpolnjen… Doseže uresničitev vrline. On je zadovoljen z uresničitvijo vrline, vendar njegov namen ni izpolnjen… Doseže uresničitev zbranosti. On je zadovoljen z uresničitvijo zbranosti, vendar njegov namen ni zadovoljen … Doseže znanje in vizijo. On je zadovoljen s tem znanjem in vizijo, vendar njegov namen ni izpolnjen. Na račun tega se ne hvali in ne omalovažuje druge. V sebi prebudi željo po dosegu več stanj in napravi napor za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od znanja in vizije; on ne zaostane in ne popusti.

Toda kaj, brahmin, so stanja, ki so višja in bolj prefinjena od znanja in vizije?

13. Brahmin, odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, menih vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojeni iz samote. To je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od znanja in vizije.

14. Spet, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi jhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojeni iz zbranosti. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od znanja in vizije.

15. Spet, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, menih prebiva mirnodušen in pozoren in jasno razumevajoč, doživlja prijetnost s telesom, vstopi in biva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘Ta, ki je mirnodušen ima prijetno bivanje in je pozoren.’ Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od znanja in vizije.

16. Spet, z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od znanja in vizije.

17. Spet, s popolnim obvladanjem zaznav tvorb, z izginotjem zaznav čutnega vpliva, z ne-pozornostjo do zaznav različnosti, se zaveda da je ‘prostor neskončen,’ menih vstopi in biva v temelju neskončnega prostora.Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od znanja in vizije.

18. Spet, s popolnim obvladanjem temelja neskončnega prostora, se zaveda da je ‘zavedanje neskončno,’ menih vstopi in biva v temelju neskončnega zavedanja. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od znanja in vizije.

19. Spet, s popolnim obvladanjem temelja neskončnega zavedanja, se zaveda da ‘tam je nič,’ menih vstopi in biva v temelju ničnosti. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od znanja in vizije.

20. Spet, s popolnim obvladanjem temelja ničnosti, menih vstopi in biva v temelju niti zaznavanja niti nezaznavanja. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od znanja in vizije.

21. Spet, s popolnim obvladanjem temelja niti zaznavanja niti nezaznavanja, menih vstopi in biva v prenehanju zaznavanja in čutenja. In njegovi vplivi so uničeni z njegovim gledanjem z modrostjo. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od znanja in vizije. To so stanja, ki so višja in bolj prefinjena od znanja in vizije.

22. Jaz pravim, brahmin, da je ta oseba kakor mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina. In odseka njegovo srčevino in jo odnese, ker ve, da je to srčevina; in karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, bo ta namen izpolnjen.’

23. Tako to posvečeno življenje, brahmin, nima časti in ugleda za svojo korist, ali izpolnitev vrline za svojo korist ali dosege zbranosti za svojo korist ali znanja in vizije za svojo korist. Cilj tega posvečenega življenja, njegova srčevina in njegov konec je neomajna osvoboditev uma.

24. Ko je bilo to rečeno, je brahmin Pingalakoccha rekel Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naprej naj se me mojster Gotama spomni kot laičnega sledilca, ki je odšel k njemu po zatočišče za celo življenje.”

 

Opombe


[1] Teh šest učiteljev, starejših Buddhovih sodobnikov, je bilo izven ortodoksnega brahmanizma in njihova učenja nakazujejo teoretično smelost Buddhove dobe. Šesterica je pogosto skupaj omenjena v Kanonu. Njihova učenja, kot jih razume budistična skupnost, so navedena v DN 2.17-32.

[2] Natančno isto vprašanje je postavil Buddhi na večer njegove Parinibbane popotnik Subhadda v DN 16.5.26-27

[3] Op.p.: Srčevina je les, ki je kot rezultat naravne kemijske spremembe postal bolj odporen na razpadanje.

[4] Op.p.: Belina je les bele barve, ki je v rastočem drevesu živ les in prenaša vodo iz korenin do listov in je manj obstojen.

[5] Ta stavek, ki je uporabljen namesto stavka v začetku “On postane omamljen … ,” razlikuje odlomke te sutte od odgovarjajočih odlomkov v prejšnji sutti.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / september 2016

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)