(MN 30) Cūḷasāropama Sutta – Kratko učenje o srčevini duhovnega življenja

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Takrat je brahman Pingalakoccha odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel ob stran in rekel Blaženemu:

(DIREKTNA VEDNOST)

“Gospod Gotama, obstajajo asketi in brahmani, vsak vodja reda, vodja skupine, učitelj skupine, zelo znani in slavni ustanovitelji verskih skupnosti, ki so jih mnogi imeli za svete može – to so Pūraṇa Kassapa, Makkhali Gosāla, Adžita Kesakambala, Pakudha Kaccāyana, Sañdžaya Belaṭṭhiputta in džainist Nataputta.[1] Ali imajo vsi direktno vednost, kot to trdijo ali pa nihče od njih nima direktne vednosti ali pa imajo nekateri od njih direktno vednost in nekateri ne?”

“Dovolj, brahman! Naj bo! - ‘Ali imajo vsi direktno vednost kot to trdijo ali pa noben od njih nima direktne vednosti ali pa imajo nekateri od njih direktno vednost in nekateri ne?’ Učil te bom Dhammo, brahman. Poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.”[2]

“Da, gospod,” je odgovoril brahman Pingalakoccha. Blaženi je rekel:

(PRISPODOBE O SRČEVINI)

3. “Predpostavimo, brahman, da mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina. Ignorira njegovo srčevino, belino, njegovo notranjo skorjo in njegovo zunanje lubje in odseka njegove veje in listje in jih odnese, ker misli, da je to srčevina. In ko ga vidi človek z dobrim vidom, lahko reče: ‘Ta dobri mož ne ve, kaj je srčevina, belina, notranja skorja, zunanje lubje, ali veje in listje. Ko je potreboval srčevino, iskal srčevino, potoval v iskanju srčevine, je prišel do velikega drevesa, v katerem je srčevina in je ignoriral njegovo srčevino, njegovo belino, njegovo notranjo skorjo, njegovo zunanje lubje in je odsekal njegove veje in listje in jih odnesel, ker je mislil, da je to srčevina. Karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo dosežen.’

4. Predpostavimo, da mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa v katerem je srčevina. Ignorira njegovo srčevino, belino, njegovo notranjo skorjo in odseka njegovo zunanje lubje in ga odnese, ker misli, da je to srčevina. In ko ga vidi človek z dobrim vidom, lahko reče: ‘Ta dobri mož ne ve, kaj je srčevina … ali veje in listje. Ko je potreboval srčevino … odseka njegovo zunanje lubje in ga odnese, ker misli, da je to srčevina. Karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo dosežen.’

5. Predpostavimo, da mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina. Ignorira njegovo srčevino, belino in odseka njegovo notranjo skorjo in jo odnese, ker misli, da je to srčevina. In ko ga vidi človek z dobrim vidom, lahko reče: ‘Ta dobri mož ne ve, kaj je srčevina … ali veje in listje. Ko je potreboval srčevino … odseka njegovo zunanje lubje in ga odnese, ker misli, da je to srčevina. Karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo dosežen.’

6. Predpostavimo, da mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina. Ignorira njegovo srčevino in odseka njegovo belino in jo odnese, ker misli, da je to srčevina. In ko ga vidi človek z dobrim vidom, lahko reče: ‘Ta dobri mož ne ve, kaj je srčevina … ali veje in listje. Ko je potreboval srčevino … odseka njegovo zunanje lubje in ga odnese, ker misli, da je to srčevina. Karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo dosežen.’

7. Predpostavimo, da mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina. In odseka njegovo srčevino in jo odnese, ker ve, da je to srčevina. In ko ga vidi človek z dobrim vidom, lahko reče: ‘Ta dobri mož pozna srčevino, belino, notranjo skorjo, zunanje lubje in veje in listje. Ko je potreboval srčevino, iskal srčevino, potoval v iskanju srčevine je prišel do drevesa, v katere je bila srčevina in iz njega izrezal srčevino in jo odnesel, ker je vedel, da je to srčevina. Karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, bo ta njegov namen dosežen.’

8. Tako tudi, brahman, nek pripadnik naroda gre zaradi prepričanja naprej od doma v brezdomstvo z mislijo: ‘Jaz sem žrtev rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa. Sem žrtev neprijetnosti, plen neprijetnosti. Zagotovo se lahko spozna končanje te velike neprijetnosti.’ Ko tako gre naprej, pridobi korist, slavo in ugled. Zadovoljen je s koristjo, slavo in ugledom in njegov namen je dosežen. Na račun tega se hvali in omalovažuje druge: ‘Jaz imam korist, slavo in ugled, toda ti drugi menihi so nepoznani, nepomembni.’ Tako v sebi ne prebudi želje, da bi deloval, si ne prizadeva za uresničenje teh drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od koristi, slave in ugleda. On zaostane in popusti. Pravim, da je ta oseba kakor mož, ki potrebuje srčevino, ki pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina in ignorira njegovo srčevino, njegovo belino, njegovo notranjo skorjo in njegovo zunanjo lubje, odseka njegove veje in listje in jih vzame, ker misli, da je to srčevina. Karkoli je moral narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo dosežen.

9. Brahman, nek pripadnik naroda gre zaradi prepričanja naprej od doma v brezdomstvo z mislijo: ‘Jaz sem žrtev rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa. Sem žrtev neprijetnosti, plen neprijetnosti. Zagotovo se lahko spozna končanje te velike neprijetnosti.’ Ko tako gre naprej, pridobi korist, slavo in ugled. On ni zadovoljen s to koristjo, slavo in ugledom in njegov namen ni dosežen. Na račun tega se ne hvali in ne omalovažuje drugih. V sebi prebudi željo, da bi deloval in si prizadeva za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od koristi, slave in ugleda. On ne zaostane in ne popusti. Doseže uresničitev kreposti. Zadovoljen je z uresničitvijo kreposti in njegov namen je dosežen. Na račun tega se hvali in omalovažuje druge: ‘Jaz sem kreposten, dobrega značaja, ampak ti drugi menihi so nemoralni in zlobnega značaja.’ Tako v sebi ne prebudi želje, da bi deloval, si ne prizadeva za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od kreposti. On zaostane in popusti. Pravim, da je kot mož, ki potrebuje srčevino … ki ignorira njegovo srčevino, njegovo belino, njegovo notranjo skorjo, odseka zunanje lubje in ga vzame, ker misli, da je to srčevina. Karkoli je moral narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo dosežen.

10. Brahman, nek pripadnik naroda gre zaradi prepričanja naprej od doma v brezdomstvo z mislijo: ‘Jaz sem žrtev rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa. Sem žrtev neprijetnosti, plen neprijetnosti. Zagotovo se lahko spozna končanje te velike neprijetnosti.’ Ko tako gre naprej, pridobi korist, slavo in ugled. On ni zadovoljen s to koristjo, slavo in ugledom in njegov namen ni dosežen. Na račun tega se ne hvali in ne omalovažuje drugih. V sebi prebudi željo, da bi deloval in si prizadeva za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od koristi, slave in ugleda. On ne zaostane in ne popusti. Doseže uresničitev kreposti. Zadovoljen je z uresničitvijo kreposti, vendar njegov namen ni dosežen. Na račun tega se ne hvali in ne omalovažuje drugih. V sebi prebudi željo, da bi deloval in si prizadeva, da bi uresničil druga stanja, ki so višja in bolj prefinjena od uresničenja kreposti. On ne zaostane in ne popusti. Doseže uresničitev zbranosti. Zadovoljen je z uresničitvijo zbranosti in njegov namen je dosežen. Na račun tega se hvali in omalovažuje druge: ‘Jaz sem zbran, moje srce je poenoteno, ampak ti drugi menihi so nezbrani, z blodečim srcem.’ Tako v sebi ne prebudi želje, da bi deloval, si ne prizadeva za uresničenje teh drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od dosege zbranosti. On zaostane in popusti. Pravim, da je kot mož, ki potrebuje srčevino… ki ignorira njegovo srčevino, njegovo belino, odreže njegovo notranjo skorjo in jo vzame, ker misli, da je to srčevina. Karkoli je moral narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo dosežen.

11. Brahman, nek pripadnik naroda gre zaradi prepričanja naprej od doma v brezdomstvo z mislijo: ‘Jaz sem žrtev rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa. Sem žrtev neprijetnosti, plen neprijetnosti. Zagotovo se lahko spozna končanje te velike neprijetnosti.’ Ko tako gre naprej, pridobi korist, slavo in ugled. On ni zadovoljen s koristjo, slavo in ugledom in njegov namen ni izpolnjen … Doseže uresničitev kreposti. Zadovoljen je z uresničitvijo kreposti, vendar njegov namen ni izpolnjen … Doseže uresničitev zbranosti. Zadovoljen je z uresničitvijo zbranosti, vendar njegov namen ni izpolnjen. Na račun tega se ne hvali in ne omalovažuje drugih. V sebi prebudi željo, da bi deloval, si prizadeva za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od dosege zbranosti. On ne zaostane in ne popusti. Doseže vednost in vizijo. Zadovoljen je s to vednostjo in vizijo in njegov namen je izpolnjen. Na račun tega se hvali in omalovažuje druge: ‘Jaz živim z vednostjo in vizijo, ampak ti drugi menihi živijo brez vednosti in brez vizije.’ Tako v sebi ne prebudi želje, da bi deloval, si ne prizadeva za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od dosege vednosti in vizije. On zaostane in popusti. Pravim, da je kot mož, ki potrebuje srčevino … ki ignorira njegovo srčevino, odreže njegovo belino in jo vzame, ker misli, da je to srčevina. Karkoli je moral narediti s srčevino, ta njegov namen ne bo izpolnjen.

12. Brahman, nek pripadnik naroda gre zaradi prepričanja naprej od doma v brezdomstvo z mislijo: ‘Jaz sem žrtev rojstva, staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa. Sem žrtev neprijetnosti, plen neprijetnosti. Zagotovo se lahko spozna končanje te velike neprijetnosti.’ Ko tako gre naprej, pridobi korist, slavo in ugled. On ni zadovoljen s koristjo, slavo in ugledom in njegov namen ni izpolnjen … Doseže uresničitev kreposti. Zadovoljen je z uresničitvijo kreposti, vendar njegov namen ni izpolnjen … Doseže uresničitev zbranosti. Zadovoljen je z uresničitvijo zbranosti, vendar njegov namen ni izpolnjen … Doseže vednost in vizijo. Zadovoljen je s to vednostjo in vizijo, vendar njegov namen ni izpolnjen. Na račun tega se ne hvali in ne omalovažuje drugih. V sebi prebudi željo po uresničenju več stanj in napravi napor za uresničenje drugih stanj, ki so višja in bolj prefinjena od vednosti in vizije. On ne zaostane in ne popusti.

Toda kaj, brahman, so stanja, ki so višja in bolj prefinjena od vednosti in vizije?

(VIŠJA STANJA)

13. Brahman, odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, menih vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. To je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od vednosti in vizije.

14. Z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti, kjer je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti, notranja samozavest in poenotenje srca, in kjer ni misli in razmišljanja. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od vednosti in vizije.

15. Ko izgine zadovoljstvo, menih vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti, kjer je mirnodušen, pozoren in premišljen, in še vedno doživlja prijetnost s telesom, o čemer plemeniti pravijo ‘On prijetno biva mirnodušen in pozoren.’ Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od vednosti in vizije.

16. Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti in končanjem prejšnjega veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od vednosti in vizije.

17. S popolnim obvladanjem zaznav snovi, z izginotjem zaznav čutnih vplivov, z nepozornostjo do zaznav različnosti, zavedajoč se, da ‘prostor je neskončen,’ menih vstopi in biva v področju neskončnega prostora. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od vednosti in vizije.

18. S popolnim obvladanjem področja neskončnega prostora, zavedajoč se, da ‘zavest je neskončna,’ menih vstopi in biva v področju neskončne zavesti. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od vednosti in vizije.

19. S popolnim obvladanjem področja neskončne zavesti, zavedajoč se, da ‘tam ni nič,’ menih vstopi in biva v področju ničnosti. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od vednosti in vizije.

20. S popolnim obvladanjem področja ničnosti, menih vstopi in biva v področju niti zaznavanja niti nezaznavanja. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od vednosti in vizije.

21. S popolnim obvladanjem področja niti zaznavanja niti nezaznavanja, menih vstopi in biva v prenehanju zaznavanja in čutenja. In njegovi vplivi so uničeni z njegovim gledanjem z modrostjo. Tudi to je stanje, ki je višje in bolj prefinjeno od vednosti in vizije. To so stanja, ki so višja in bolj prefinjena od vednosti in vizije.

22. Jaz pravim, brahman, da je ta oseba kakor mož, ki potrebuje srčevino, išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, pride do velikega drevesa, v katerem je srčevina. In odseka njegovo srčevino in jo odnese, ker ve, da je to srčevina. Karkoli bi moral ta dobri mož narediti s srčevino, bo ta namen dosežen.’

23. Tako to sveto življenje, brahman, nima časti in ugleda za svojo korist ali izpolnitev vrline za svojo korist ali dosege zbranosti za svojo korist ali vednosti in vizije za svojo korist. Cilj tega svetega življenja, njegova srčevina in njegov konec, je neomajna osvoboditev srca.”

24. Ko je bilo to rečeno, je brahman Pingalakoccha rekel Blaženemu: “Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Od danes naprej naj se me gospod Gotama spomni kot laičnega sledilca, ki je odšel k njemu po zatočišče za vse življenje.”

 

---