(MN 26) Ariyapariyesanā Sutta – Plemenito iskanje

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka.

2. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo, in odšel v Savatthi po hrano. Potem so številni menihi odšli k častitemu Ᾱnandi in mu rekli: “Prijatelj Ᾱnanda, že dolgo je od takrat, ko smo slišali govor o Dhammi iz ust Blaženega. Bilo bi dobro, če bi lahko slišali takšen govor, prijatelj Ᾱnanda.” - “Potem naj gredo častiti do domovanja brahmina Rammaka. Morda boste tam slišali govor o Dhammi iz ust Blaženega.” - “Da, prijatelj,” so odgovorili.

3. Ko je Blaženi naprosil hrano v Savatthiju in se vrnil, je po svojem obroku nagovoril častitega Ᾱnando: “Ᾱnanda, pojdiva v Vzhodni park, do palače Migārove matere, da tam preživiva dan.” - “Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ᾱnanda. In Blaženi je odšel s častitim Ᾱnando do Vzhodnega parka, do palače Migārove matere, da bi tam preživela dan.

Ko je bil večer, se je Blaženi dvignil iz meditacije in nagovoril častitega Ᾱnando: “Ᾱnanda, pojdiva do vzhodnega kopališča, da se okopava.” - “Da, častiti gospod,” je odgovoril častiti Ᾱnanda in Blaženi je s častitim Ᾱnando odšel do vzhodnega kopališča, da bi se okopala. Ko se je okopal, je prišel iz vode in stal tam v halji, da bi si posušil ude. Častiti Ᾱnanda je rekel Blaženemu: “Častiti gospod, domovanje brahmina Rammaka je blizu. To domovanje je prijetno in očarljivo. Častiti gospod, bilo bi dobro, če bi Blaženi odšel tja iz sočutja.” Blaženi je s tišino privolil.

4. Blaženi je nato odšel do domovanja brahmina Rammaka. Ob tej priliki so številni menihi sedeli skupaj v domovanju in se pogovarjali o Dhammi. Blaženi je stal za vrati in čakal, da se bo njihov pogovor končal. Ko je bilo jasno, da se je pogovor končal, je zakašljal in potrkal in menihi so zanj odprli vrata. Blaženi je vstopil, sedel na zanj pripravljen sedež in nagovoril menihe: “Menihi, zaradi kakšnega razgovora sedite sedaj skupaj? In o čem ste se pogovarjali, ko sem vas zmotil?”

“Častiti gospod, naš pogovor o Dhammi, ki je bil prekinjen, je bil o Blaženem samem. Potem je prispel Blaženi.”

Dobro, menihi. Za vas, pripadnike plemena, ki ste šli zaradi vere od doma v brezdomstvo je primerno, da sedite skupaj in razpravljate o Dhammi. Ko se zberete skupaj, menihi, bi morali delati le eno od teh dveh stvari: pogovarjati se o Dhammi ali vzdrževati plemeniti molk.[1]

 

DVE VRSTI ISKANJA

5. Menihi, obstajata dve vrsti iskanja: plemenito iskanje in neplemenito iskanje. In kaj je neplemenito iskanje? Nekdo, ki je sam podvržen rojstvu išče tisto, kar je prav tako podvrženo rojstvu; sam podvržen staranju išče tisto, kar je prav tako podvrženo staranju; sam podvržen bolezni išče tisto, kar je prav tako podvrženo bolezni; sam podvržen smrti išče tisto, kar je prav tako podvrženo smrti; sam podvržen bridkosti išče tisto, kar je prav tako podvrženo bridkosti; sam podvržen nečistosti išče tisto, kar je prav tako podvrženo nečistosti.

6. In komu se lahko reče, da je podvržen rojstvu? Žena in otroci so podvrženi rojstvu, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, zlato in srebro je podvrženo rojstvu. Ti predmeti navezanosti so podvrženi rojstvu; in ta, ki je navezan na te stvari, je zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen rojstvu, išče to, kar je prav tako podvrženo rojstvu.

7. In komu se lahko reče, da je podvržen staranju? Žena in otroci so podvrženi staranju, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, zlato in srebro je podvrženo staranju. Ti predmeti navezanosti so podvrženi staranju; in ta, ki je navezan na te stvari, je zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen staranju, išče to, kar je prav tako podvrženo staranju.

8. In komu se lahko reče, da je podvržen bolezni? Žena in otroci so podvrženi bolezni, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, so podvrženi bolezni. Ti predmeti navezanosti so podvrženi bolezni; in ta, ki je navezan na te stvari, je zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen bolezni, išče to, kar je prav tako podvrženo bolezni.

9. In komu se lahko reče, da je podvržen smrti? Žena in otroci so podvrženi smrti, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, so podvrženi smrti. Ti predmeti navezanosti so podvrženi smrti; in ta, ki je navezan na te stvari, je zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen smrti, išče to, kar je prav tako podvrženo smrti.

10. In komu se lahko reče, da je podvržen bridkosti? Žena in otroci so podvrženi bridkosti, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, so podvrženi bridkosti. Ti predmeti navezanosti so podvrženi bridkosti; in ta, ki je navezan na te stvari, je zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen bridkosti, išče to, kar je prav tako podvrženo bridkosti.

11. In komu se lahko reče, da je podvržen nečistosti? Žena in otroci so podvrženi nečistosti, sužnji in sužnje, koze in ovce, ptiči in prašiči, sloni, govedo, konji in kobile, zlato in srebro so podvrženi nečistosti. Ti predmeti navezanosti so podvrženi nečistosti; in ta, ki je navezan na te stvari, je zapeljan z njimi in jim popolnoma predan, je sam podvržen nečistosti, išče to, kar je prav tako podvrženo nečistosti. To je neplemenito iskanje.

12. In kaj je plemenito iskanje? Nekdo, sam podvržen rojstvu, ko je razumel nevarnost v čem je podvrženost rojstvu, išče nerojeno najvišjo varnost pred navezanostjo, Nibbāno; sam podvržen staranju, ko je razumel nevarnost v čem je podvrženost staranju, išče nerojeno najvišjo varnost pred navezanostjo, Nibbāno; sam podvržen bolezni, ko je razumel nevarnost v čem je podvrženost bolezni, išče nerojeno najvišjo varnost pred navezanostjo, Nibbāno; sam podvržen smrti, ko je razumel nevarnost v čem je podvrženost smrti, išče nerojeno najvišjo varnost pred navezanostjo, Nibbāno; sam podvržen bridkosti, ko je razumel nevarnost v čem je podvrženost bridkosti, išče nerojeno najvišjo varnost pred navezanostjo, Nibbāno; sam podvržen nečistosti, ko je razumel nevarnost v čem je podvrženost nečistosti, išče nerojeno najvišjo varnost pred navezanostjo, Nibbāno. To je plemenito iskanje.

 

(ISKANJE RAZSVETLJENJA)

13. Menihi, pred mojim razsvetljenjem, ko sem bil samo nerazsvetljeni Bodhisatta, sem tudi jaz, podvržen rojstvu, iskal to, kar je bilo tudi podvrženo rojstvu; ko sem bil sam podvržen staranju, bolezni, smrti, bridkosti in onesnaženju, sem iskal to, kar je bilo tudi podvrženo staranju, bolezni, smrti, bridkosti in onesnaženju. Potem sem premislil: ‘Zakaj sam podvržen rojstvu iščem to, kar je prav tako podvrženo rojstvu? Zakaj sam podvržen staranju bolezni, smrti, bridkosti in onesnaženju, iščem to, kar je prav tako podvrženo staranju, bolezni, smrti, bridkosti in onesnaženju? Recimo, da podvržen rojstvu, razumem nevarnost v čem je podvrženost rojstvu in iščem nerojeno najvišjo varnost pred navezanostjo, Nibbāno. Recimo, da podvržen staranju, bolezni, smrti, bridkosti in onesnaženju, razumem nevarnost v čem je podvrženost staranju, bolezni, smrti, bridkosti žalovanju in onesnaženju, in iščem ne-staranje, ne-bolezen, ne-smrtnost, ne-žalovanje in ne-onesnaženo najvišjo varnost pred navezanostjo, Nibbāno.’

14. Kasneje, ko sem bil še vedno mlad, črnolas mladenič, oskrbljen z blagoslovom mladosti, v začetku življenja, čeprav sta moja mati in oče želela drugače in jokala oblita s solzami, sem si obril glavo in brado, si nadel rumena oblačila in odšel od doma v brezdomstvo.

15. Ko sem se odrekel svetu, menihi, v iskanju tega, kar je koristno in iskal najvišje stanje popolnega miru, sem odšel do Āḷāra Kālāme in mu rekel: ‘Prijatelj Kālāma, jaz hočem živeti sveto življenje v tem učenju in disciplini.’ Āḷāra Kālāma je odvrnil: ‘Častiti lahko ostane tukaj. To učenje je takšno, da modri človek kmalu vstopi in biva v njem, da sam spozna skozi neposredno védenje nauk svojega učitelja.’ Jaz sem se hitro naučil tega učenja. Kar se tiče recitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govoril z znanjem in samozavestjo in sem lahko trdil, ‘Jaz vem in vidim’ – in tam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ne zgolj skozi vero Āḷāra Kālāma izjavlja: “Z uresničenjem zase, z neposrednim znanjem, jaz vstopim in bivam v tem učenju.’ Gotovo Āḷāra Kālāma biva v znanju in videnju tega učenja.’ Potem sem šel do Āḷāra Kālāme in ga vprašal: ‘Prijatelj Kālāma, na kakšen način izjavljaš, da s svojo realizacijo z neposrednim znanjem vstopiš in bivaš v tem učenju?’ V odgovoru je on razglasil osnovo ničnosti.[2]

Premislil sem: ‘Nima samo Āḷāra Kālāma vero, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam vero, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Recimo, da si prizadevam uresničiti učenje, za katero Āḷāra Kālāma izjavlja, da je vstopil vanjo in biva v njem, kar da je sam uresničil z neposrednim znanjem?’

Hitro sem vstopil in bival v tistem učenju s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem. Potem sem odšel do Āḷāra Kālāme in ga vprašal: ‘Prijatelj Kālāma, je to na ta način, da si izjavil, da si vstopil in bival v tem učenju, da si sam to uresničil z neposrednim znanjem?’ -’To je ta način, prijatelj.’ - ‘Na ta način, prijatelj, sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju, da sem to sam uresničil z neposrednim znanjem.’ - ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takega častitega za našega tovariša v posvečenem življenju. Torej, učenje za katerega izjavljam, da sem vstopil vanj, v njem bivam na način, da sem to uresničil sam z neposrednim znanjem je učenje, v katero si vstopil ti in bivaš v njem, tako da si sam vstopil vanj in v njem bivaš s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem. In učenje v katerega si vstopil in v njem prebivaš s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem je učenje, ki ga jaz razglašam, v katerega sem vstopil in v njem bivam s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem. Tako ti poznaš učenje, ki ga jaz poznam in jaz poznam učenje, ki ga ti poznaš. Kot sem jaz, si ti in kot si ti, sem jaz. Pridi, prijatelj, dajva sedaj skupaj voditi to skupnost.’

Āḷāra Kālāma, moj učitelj, je postavil mene, njegovega učenca, na enakovreden položaj z njim in me tako nagradil z najvišjo častjo. Ampak, prišlo mi je na misel: ‘To učenje ne vodi do streznenja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do neposrednega znanja, do razsvetljenja, do Nibbāne, ampak samo do vrnitve v osnovo ničnosti.’[3] Nezadovoljen s tistim učenjem, sem ga zapustil in odšel stran.

16. V iskanju, menihi, tega kar je koristno, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem odšel k Uddaka Rāmaputti in mu rekel: ‘Prijatelj, jaz hočem živeti posvečeno življenje v tem učenju in disciplini.’[4] Uddaka Rāmaputta je odgovoril: ‘Častiti lahko ostane tukaj. To učenje je takšno, da modri človek lahko hitro vstopi in biva v njem, da sam zase uresniči učiteljevo učenje skozi svoje neposredno znanje.’ Kmalu sem se naučil tega učenja. Kar se tiče recitiranja na pamet in ponavljanja tega učenja, sem lahko govoril z znanjem in samozavestjo in sem trdil, ‘Jaz znam in vidim’ – in tam so bili drugi, ki so ravnali podobno.

Premislil sem: ‘Ni zgolj skozi vero Rāma izjavil: “S svojim uresničenjem z neposrednim znanjem, vstopim in bivam v tem učenju.” Seveda je Rāma bival v znanju in videnju tega učenja.’ Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in ga vprašal: ‘Prijatelj, na kakšen način je Rāma izjavil, da je z svojim uresničenjem z neposrednim znanjem vstopil in bival v tem učenju?’ V odgovoru je Uddaka Rāmaputta objavil osnovo niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja.

Premislil sem: ‘Ni imel samo Rāma vero, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Tudi jaz imam vero, odločnost, pozornost, zbranost in modrost. Recimo, da si prizadevam uresničiti učenje, za katerega je Rāma izjavil, da je vstopil vanj in biva v njem, kar da je sam uresničil z neposrednim znanjem.’

Hitro sem vstopil in bival v tistem učenju s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem. Potem sem odšel do Uddaka Rāmaputte in ga vprašal: ‘Prijatelj, je bilo na ta način, da je Rāma izjavil, da je vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem?’ - ‘To je ta način, prijatelj.’ - ‘To je način, prijatelj, na katerega sem tudi jaz vstopil in bival v tem učenju s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem.’ - ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, da imamo takšnega častitega za našega tovariša v posvečenem življenju. Tako je učenje, za katerega je Rāma razglasil, da je vstopil in bival v njem s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem, učenje v katerega si vstopil in v njem bivaš s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem. In učenje, v katerega si vstopil in bivaš v njem s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem je učenje, ki ga je Rāma razglasil, da je vanj vstopil in bival v njem s svojim uresničenje z neposrednim znanjem. Tako ti poznaš učenje, ki ga je poznal Rāma in Rāma je poznal učenje, ki ga poznaš ti. Kot je bil Rāma, tako si ti; kot si ti, tako je bil Rāma. Pridi, prijatelj, vodi zdaj to skupnost.’

Tako je Uddaka Rāmaputta, moj tovariš v posvečenem življenju, postavil mene na mesto učitelja in mi podelil najvišjo čast. Ampak, prešinila me je misel: ‘To učenje ne vodi do streznjenja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do neposrednega znanja, do razsvetljenja, do Nibbāne, temveč samo do vrnitve v osnovo niti-zaznavanja-niti-ne-zaznavanja.’ Nezadovoljen s tem učenjem, sem ga zapustil in odšel.

17. Še vedno v iskanju, menihi, tega kar je koristno, v iskanju najvišjega stanja popolnega miru, sem hodil po etapah skozi deželo Magadhan, dokler nisem končno prišel do Senānigama blizu Uruvelā. Tam sem videl prijeten kos zemlje, očarljiv gaj s čisto tekočo reko, s prijetnima obrežjema in v bližini vas, v kateri bi si izprosil hrano. Premislil sem: ‘To je prijeten kos zemlje, to je očarljiv gaj s čisto tekočo reko, s prijetnima obrežjema in v bližini vas, v kateri bi si izprosil hrano. To bo služilo za prizadevanje tistega, ki si želi prizadevati.’ In sedel sem tam razmišljajoč: ‘To bo služilo za prizadevanje.’

 

(RAZSVETLJENJE)

18. Potem, menihi, sam predmet rojstva, sem razumel nevarnost v čem je predmet rojstva, iščoč nerojeno vrhunsko varnost pred suženjstvom, Nibbāno, sem dosegel nerojeno vrhunsko varnost pred suženjstvom, Nibbāno; sam predmet staranja, sem razumel nevarnost v čem je predmet staranja, iščoč nestarajočo vrhunsko varnost pred suženjstvom, Nibbāno, sem dosegel nestarajočo vrhunsko varnost pred suženjstvom, Nibbāno; sam predmet bolezni, sem razumel nevarnost v čem je predmet bolezni, iščoč nebolehno vrhunsko varnost pred suženjstvom, Nibbāno, sem dosegel nebolehno vrhunsko varnost pred suženjstvom, Nibbāno; sam predmet smrti, sem razumel nevarnost v čem je predmet smrti, iščoč nesmrtno vrhunsko varnost pred suženjstvom, Nibbāno, sem dosegel nesmrtno vrhunsko varnost pred suženjstvom, Nibbāno; sam predmet bridkosti, sem razumel nevarnost v čem je predmet bridkosti, iščoč ne-bridko vrhunsko varnosti pred suženjstvom, Nibbāno, sem dosegel ne-bridko vrhunsko varnost pred suženjstvom, Nibbāno; sam predmet nečistosti, sem razumel nevarnost v čem je predmet nečistosti, iščoč neoskrunjeno vrhunsko varnost pred suženjstvom, Nibbāno, sem dosegel neoskrunjeno vrhunsko varnost pred suženjstvom, Nibbāno. Znanje in vizija sta se prebudili v meni: ‘Moja osvoboditev je neomajna; to je moje zadnje rojstvo; zame ni obnovitve bivanja.’

19. Premislil sem: ‘To učenje, ki sem ga dosegel je globoko, ga je težko videti in težko razumeti, je mirno in popolno, nedosegljivo samo z razmišljanjem, prefinjeno, naj ga modri izkusi. Toda ta generacija uživa v posvetnosti, ima užitke v posvetnosti, se veseli v posvetnosti. Za takšno generacijo je težko videti to resnico, namreč, posebno pogojenost, odvisnost izviranja. In težko je videti to resnico, namreč, utišanje vseh tvorb, opustitev vseh navezanosti, uničenje hrepenenja, razstrastenje, prenehanje, Nibbāno. Če bi poučeval Dhammo, me drugi ne bi razumeli in to bi bilo moreče in moteče zame.’ Nato so prišli k meni spontano ti verzi, ki jih prej nisem nikoli slišal:

‘Dovolj s poučevanjem Dhamme,
kar sem celo jaz spoznal, da je težko;
kar pa ne bodo nikoli zaznali tisti,
ki živijo v poželenju in sovraštvu.

Ti, ki so obarvani v poželenje, zaviti v temo,
nikoli ne bodo spoznali te težko razumljive Dhamme,
ki gre proti posvetnem toku,
je subtilna, globoka in jo je težavno razumeti.’

Glede na to, se je moj um nagnil proti nedejavnosti in ne k poučevanju Dhamme.

20. Potem, menihi, je Brahmā Sahampati spoznal s svojim umom misel v mojem umu in premislil: ‘Svet bo izgubljen, svet bo propadel, ker se um Tathāgate, popoln in popolnoma razsvetljen, nagiba k nedejavnosti, in ne k poučevanju Dhamme.’ Potem je, tako hitro kot močan mož lahko iztegne svojo prepognjeno roko ali prepogne svojo iztegnjeno roko, Brahmā Sahampati izginil v Brahma-svetu in se pojavil pred mano. Uredil si je svojo zgornje oblačilo na eno ramo in iztegnil roke v ponižen pozdrav in rekel: ‘Častiti gospod, naj Blaženi uči Dhammo, naj Popolni uči Dhammo. Obstajajo bitja, ki imajo malo prahu v svojih očeh, ki se izgubljajo, ker ne poslušajo Dhamme. Tam bodo tisti, ki bodo razumeli Dhammo.’ Brahmā Sahampati je tako govoril in potem je še rekel:

‘Pokazalo se je, da so si v Magadhi
nečista učenja izmišljali ti, ki so bili nečisti.
Odpri vrata v Nesmrtnost!
Naj slišijo Dhammo, ki jo je našel Neuničljivi.

Kakor tisti, ki stoji na vrhu gore
lahko vidi ljudi povsod naokoli,
tako, o Modri, vse videči modrec,
dvigni palačo Dhamme.
Naj Nežalostni pregleda ta človeški rod,
pahnjen v žalost, premagan z rojstvom in starostjo.

Vstani, zmagoviti junak, vodja karavane,
hodi brez dolgov po svetu.
Naj Blaženi uči Dhammo,
tam bodo tisti, ki bodo razumeli.’

21. Potem sem poslušal Brahmovo prošnjo in zaradi sočutja za bitja pregledal svet z očesom Prebujenega. Ko sem pregledoval svet z očesom Prebujenega, sem videl bitja z malo prahu v njihovih očeh in z veliko prahu v njihovih očeh, z izostrenimi sposobnostmi in z medlimi sposobnostmi, z dobrimi kvalitetami in s slabimi kvalitetami, ki jih je enostavno učiti in težko učiti, in nekatere, ki vidijo strah in nevarnost v drugem svetu. Kakor so v ribniku z modrimi ali rdečimi ali belimi lokvanji nekateri lokvanji rojeni in rastejo potopljeni v vodo, ne da bi gledali iz vode, in nekateri drugi lokvanji, ki so rojeni in rastejo v vodi in počivajo na vodni površini, in nekateri drugi lokvanji, ki so rojeni in se dvigajo iz vode in ostajajo čisti in niso omočeni z njo; tako tudi, pregledujoč svet z očesom Prebujenega, sem videl bitja z malo prahu v njihovih očeh in z veliko prahu v njihovih očeh, z izostrenimi sposobnostmi in z medlimi sposobnostmi, z dobrimi kvalitetami in s slabimi kvalitetami, ki jih je enostavno učiti in težko učiti, in nekatere, ki vidijo strah in nevarnosti v drugem svetu. Potem sem odgovoril Brahmā Sahampatiju v verzih:

‘Odprta zanje so vrata Nesmrtnosti,
naj ti, ki imajo ušesa, sedaj pokažejo svojo vero.
Ker sem mislil, da bi bilo to težavno, o Brahmā,
nisem razlagal Dhamme rafinirano in v popolnosti.’

Potem je Brahmā Sahampati pomislil: ‘Blaženi je privolil v mojo prošnjo, da uči Dhammo.’ In potem, ko se mi je poklonil in me obhodil po desne strani, je naenkrat odšel.

22. Premislil sem: ‘Koga bi najprej učil Dhammo? Kdo bo hitro razumel to učenje?’ Prišlo mi je na misel: ‘Āḷāra Kālāma je moder, inteligenten in bister; on je pred dolgo časa imel malo prahu v svojih očeh. Recimo, da učim Dhammo najprej Āḷāra Kālāmo. On jo bo hitro razumel.’ Potem so mi približale deve in rekle: ‘Častiti gospod, Āḷāra Kālāma je umrl pred sedmimi leti.’ In v meni se je pojavilo znanje in vizija: ‘Āḷāra Kālāma je umrl pred sedmimi leti.’ Pomislil sem: ‘Izguba Āḷāra Kālāme je velika. Če bi on slišal to Dhammo, bi jo hitro razumel.’

23. Premislil sem: ‘Koga bi najprej učil Dhammo? Kdo bo hitro razumel to učenje?’ Prišlo mi je na misel: ‘Uddaka Rāmaputta je moder, inteligenten in bister; on je pred dolgo časa imel malo prahu v svojem očeh. Recimo, da učim Dhammo najprej Uddaka Rāmaputto. On jo bo hitro razumel.’ Potem so mi približale deve in rekle: ‘Častiti gospod, Uddaka Rāmaputta je umrl prejšnjo noč.’ In v meni se je pojavilo znanje in vizija: ‘Uddaka Rāmaputta je umrl prejšnjo noč.’ Pomislil sem: ‘Izguba Uddaka Rāmaputte je velika. Če bi on slišal to Dhamma, bi jo hitro razumel.’

24. Premislil sem: ‘Koga bi najprej učil Dhamme? Kdo bo hitro razumel to učenje?’ Prišlo mi je na misel: ‘Skupina petih menihov, ki so me spremljali, ko sem se ukvarjal s svojim prizadevanjem, mi je bila v veliko pomoč.[5] Recimo, da najprej učim Dhammo njih.’ Potem sem pomislil: ‘Kje sedaj živi ta skupina petih menihov?’ In z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeškega sem videl, da živijo v Benaresu v Jelenovem parku pri Isipatani.

 

(POUČEVANJE DHAMME)

25. Potem, menihi, ko sem se zadrževal v Uruveli tako dolgo, kot sem hotel, sem se odločil, da grem postopoma do Benaresa. Med Gayo in krajem Razsvetljenja me je na cesti videl Ājivaka Upaka in rekel: ‘Prijatelj, tvoje sposobnosti so čiste, barva tvoje kože je čista in jasna. Pod kom si se posvetil, prijatelj? Kdo je tvoj učitelj? Čigavo učenje izpoveduješ?’ Ājivaku Upaki sem odvrnil v verzih:

‘Jaz sem tisti, ki je presegel vse, poznavalec vsega,
neomadeževani med vsemi stvarmi, odpovedal sem se vsemu,
s prenehanjem hrepenenja osvobojen. Ko sem sam spoznal vse to,
na koga naj pokažem, da je moj učitelj?

Jaz nimam učitelja, in tak kot sem jaz,
ne obstaja nikjer na celem svetu,
z vsemi svojimi bogovi,
ker jaz nimam nikogar, ki bi mi bil enakovreden.

Jaz sem Dovršeni v svetu,
jaz sem najvišji Učitelj.
Jaz sam sem popolnoma Razsvetljeni,
katerega ognji so se ohladili in ugasnili.

Zdaj grem v mesto Kāsi,
da poženem v tek Kolo Dhamme.
V svetu, ki je postal slep,
grem bobnati na boben Nesmrtnosti.’

‘Po tvojih trditvah, prijatelj, bi ti moral biti Svetovni zmagovalec.’[6]

‘Zmagovalci so podobni meni,
ki sem premagal in uničil vplive.
Jaz sem premagal vsa zla stanja,
torej, Upaka, jaz sem zmagovalec.’

Ko je bilo to rečeno, je Ājivaka Upaka rekel: ‘Naj bo tako, prijatelj.’ Ko je stresel z glavo, je stopil na vzporedno pot in odšel.

26. Potem, menihi, ko sem postopoma potoval, sem prišel v Benares, v Jelenji park pri Isipatanu, in se približal skupini petih menihov. Ko so me menihi videli prihajati iz daljave, so se med sabo dogovorili: ‘Prijatelji, prihaja samotar Gotama, ki živi razkošno, ki je opustil prizadevanje in se vrnil k razkošju. Ne smemo mu izkazati spoštovanja ali vstati zaradi njega ali sprejeti njegove sklede in zunanjega oblačila. Ampak, sedež lahko pripravimo zanj. Če želi, lahko sede nanj.’ Vendar, ko sem se približal, se ti menihi niso bili sposobni držati svojega dogovora. Eden me pričakal in vzel mojo skledo in zunanje oblačilo, drugi je pripravil sedež, in spet drugi mi je pripravil vodo za umivanje nog; kakorkoli, nagovorili so me z imenom in kot ‘prijatelj.’[7]

27. Nato sem jim povedal: ‘Menihi, ne naslavljajte Tathāgate z imenom in kot “prijatelj.” Tathāgata je Popolni, povsem Razsvetljeni. Poslušajte, menihi, Nesmrtnost je bila dosežena. Jaz vas bom poučil, jaz vas bom učil Dhammo. Ko boste vadili kot vas bom učil, boste sami s svojo uresničitvijo tukaj in sedaj skozi neposredno znanje kmalu vstopili in bivali v vrhovnem cilju posvečenega življenja, zaradi katerega gredo pripadniki plemena upravičeno od doma v brezdomstvo.’

Ko je bilo to rečeno, so mi menihi iz skupine petih odgovorili: ‘Prijatelj Gotama, z vodenjem, prakso in izvajanjem strogosti, ki si se jih lotil, nisi dosegel nobenih nadčloveških stanj, nobene odlike v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih. Ker sedaj živiš razkošno, si opustil svoje prizadevanje in si se vrnil k razkošju, kako boš dosegel katerokoli nadčloveško stanje, kakršnokoli odliko v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih?’ Ko je bilo to rečeno, sem jim povedal: ‘Tathāgata ne živi razkošno, niti ni opustil svojega prizadevanja in se ni vrnil v razkošje. Tathāgata je Popolni, povsem Razsvetljeni. Poslušajte, menihi, Nesmrtnost je bila dosežena … od doma v brezdomstvo.’

Drugič so mi menihi iz skupine petih rekli: ‘Prijatelj Gotama … kako boš dosegel katerakoli nadčloveška stanja, katerokoli odliko v znanju in viziji vredno plemenitih?’ Drugič sem jim povedal: ‘Tathāgata ne živi razkošno … od domav brezdomstvo.’ Tretjič so mi menihi iz skupine petih rekli: ‘Prijatelj Gotama … kako boš dosegel katerakoli nadčloveška stanja, katerokoli odliko v znanju in viziji vredno plemenitih?’

28. Ko je bilo to rečeno, sem jih vprašal: ‘Menihi, ali ste me prej kdaj slišali tako govoriti?’ - ‘Ne, častiti gospod.’[8] - ‘Menihi, Tathāgata je Popolni, povsem Razsvetljeni. Poslušajte, menihi, Nesmrtnost je bila dosežena. Jaz vam bom svetoval, jaz vas bom učil Dhammo. Ko boste vadili tako, kot vam bom svetoval, boste sami s svojo uresničitvijo tukaj in sedaj skozi neposredno znanje, kmalu vstopili in bivali v vrhovnem cilju posvečenega življenja, zaradi katerega gredo pripadniki plemena upravičeno od domav brezdomstvo.’

29. Jaz sem bil zmožen prepričati menihe iz skupine petih.[9]Včasih sem svetoval dvema menihoma, medtem ko so drugi trije šli po miloščino, in šest nas je živelo od tega, kar so ti trije menihi prinesli s svoje poti po darovano hrano. Včasih sem svetoval trem menihom, medtem ko sta druga dva šla po miloščino, in šest nas je živelo od tega, kar sta prinesla ta dva meniha s svoje poti po darovano hrano.

30. Potem so menihi iz skupine petih, ki sem jih učil in jim svetoval, in so bili sami predmet rojstva, razumeli v čem je nevarnost rojstva in iskali nerojeno najvišjo varnost pred suženjstvom, Nibbāno, dosegli nerojeno najvišjo varnost pred suženjstvom, Nibbāno; sami predmet staranja, bolezni, smrti, bridkosti, in nečistosti, so razumeli nevarnost v čem je predmet staranja, bolezni, smrti, bridkosti in nečistosti, iščejo ne-staranje, ne-bolehanje, ne-smrtnost, ne-bridkost, in čisto najvišjo varnost pred suženjstvom, Nibbāno, oni dosežejo ne-staranje, ne-bolehanje, ne-smrtnost, ne-bridkost, in čisto najvišjo varnost pred suženjstvom, Nibbāno. Znanje in vizija sta nastala v njih: ‘Naša odrešitev je neomajna; to je naše zadnje rojstvo; obnovitve bivanja ni več.’

 

(ČUTNI UŽITEK)

31. Menihi, obstaja pet vezi čutnega užitka.[10] Katerih pet? Oblike, ki se razločijo z očesom, ki se jih želi, po njih hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane s čutnim poželenjem in dražijo slo. Zvoki, ki se razločijo z ušesom … Vonji, ki se razločijo z nosom … Okusi, ki se razločijo z jezikom … Otipljivosti, ki se razločijo s telesom, ki se jih želi, po njih hrepeni, so prijetne in simpatične, povezane s čutnim poželenjem in dražijo slo. To je pet vezi čutnega užitka.

32. Kar se tiče samotarjev in brahminov, ki so vezani s temi petimi vezmi čutnega užitka, so zapeljani z njimi in so jim povsem predani in jih uporabljajo, ne da bi videli v njih nevarnost ali razumeli pobeg od njih, se lahko razume: ‘Oni so se srečali z nesrečo, srečali s katastrofo, Zlobnež lahko stori z njimi, kar mu je všeč.’ Recimo, da gozdni jelen leži na tleh na kupu zank, in je zapleten v te lovčeve zanke; o njem bi mogoče mislil: ‘On se je srečal z nesrečo, srečal s katastrofo, lovec lahko stori z njim, kar mu je všeč, in ko pride lovec, ne more več iti, kamor želi.’ Tako tudi, kot ti samotarji in brahmini, ki so vezani na teh pet vezi čutnega užitka … se lahko o njih razume: ‘Oni so se srečali z nesrečo, srečali s katastrofo, Zlobnež lahko stori z njimi, kar mu je všeč.’

33. Kar se tiče samotarjev in brahminov, ki niso vezani s petimi vezmi čutnega užitka, ki niso zapeljani z njimi ali jim povsem predani, in kateri jih uporabijo, da vidijo nevarnost v njih in razumejo pobeg od njih, se lahko razume: ‘Oni se niso srečali z nesrečo, srečali s katastrofo, Zlobnež ne more storiti z njimi, kar mu je všeč.’ Recimo, da gozdni jelen, ki ni zapleten v lovčeve zanke, leži na kupu lovčevih zank; o njem bi mogoče mislili: ‘On se ni srečal z nesrečo, se ni srečal s katastrofo, lovec mu ne more storiti, kar mu je všeč, in ko pride lovec, lahko on odide kamor hoče.’ Tako tudi, kot ti samotarji in brahmini, ki niso vezani na teh pet vezi čutnega užitka … se lahko razume: ‘Oni se niso srečali z nesrečo, srečali s katastrofo, Zlobnež ne more storiti z njimi, kar mu je všeč.’

34. Recimo, da se gozdni jelen potika po gozdni divjini: on hodi brez strahu, stoji brez strahu, sedi brez strahu, leži brez strahu. Zakaj je tako? Ker je izven dosega lovca. Tako tudi, precej odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, menih vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro, da je postal neviden Zlobnežu, tako da je odvzel Mārovim očem njihovo zmožnost.

35. Prav tako, z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi jhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojeni iz zbranosti. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

36. Prav tako, z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, menih biva mirnodušen in pozoren in jasno razumevajoč, še vedno doživlja prijetnost s telesom, on vstopi in prebiva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘Ta, ki je mirnodušen ima prijetno bivanje in je pozoren.’ Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

37. Prav tako, z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

38. Prav tako, s popolnim obvladanjem zaznav materije, z izginotjem zaznav čutnega vtisa, z ne-pozornostjo na zaznave raznolikosti, zavedajoč se ‘prostor je neskončen,’ menih vstopi in biva v osnovi neskončnega prostora. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

39. Prav tako, s popolnim obvladanjem osnove neskončnega prostora, zavedajoč se ‘zavedanje je neskončno,’ menih vstopi in biva v osnovi neskončnega zavedanja. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

40. Prav tako, s popolnim obvladanjem osnove neskončnega zavedanja, zavedajoč se ‘tukaj je nič,’ menih vstopi in biva v osnovi ničnosti. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro …

41. Prav tako, s popolnim obvladanjem osnove ničnosti, menih vstopi in biva v osnovi niti zaznavanja niti nezaznavanja. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro, postal neviden Zlobnežu, tako da je odvzel Mārovim očem njihove zmožnosti.

42. Prav tako, s popolnim obvladanjem osnove niti zaznavanja niti nezaznavanja, menih vstopi in biva v prenehanju zaznavanja in čutenja. In njegovi vplivi so uničeni z njegovim zrenjem z modrostjo. Za tega meniha je bilo rečeno, da je oslepel Māro, je postal neviden za Zlobneža, tako da je odvzel Mārovim očem njihove zmožnosti, in da je že onkraj navezanosti na svet. On hodi brez strahu, stoji brez strahu, sedi brez strahu, leži brez strahu. Zakaj je tako? Ker je izven dosega Zlobneža.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Komentar MA opozarja, da se druga jhāna in meditacijski predmet, oba imenujeta “plemenita tišina” (ariyo tunhibhāvo). Tem, ki ne morejo doseči druge jhāne se svetuje, da vzdržujejo plemenito tišino s skrbjo za svoj temeljni meditacijski predmet.

[2] Komentarji MA: Učil ga je sedmih dosežkov (meditacije), ki se končajo z osnovo ničnosti, tretjim od štirih nematerialnih dosežkov. Čeprav so ti dosežki duhovno dvignjeni, so še vedno posvetni in sami po sebi ne vodijo neposredno do Nibbāne.

[3] To je, vodi do prerojenja v svet obstoja, imenovan osnova ničnosti, objektivno nasprotje sedmih meditativnih dosežkov. Za ta svet se predpostavlja, da je življenjska doba 60,000 aeonov, vendar, ko ta čas preteče, bitje umre in se povrne v nižji svet. Tako ta, ki doseže ta svet, še vedno ni osvobojen rojstva in smrti, ampak je ujet v past Māre (MA).

[4] Uddaka Rāmaputta. Kot njegovo ime nakazuje, je bil Uddaka biološki ali pa duhovni sin (putta) Rāme. Rāma je moral biti že mrtev, ko je na sceno prišel Bodhisatta. Vidno je, da so vse reference na Rāmo v preteklem času in v tretji osebi in da Uddaka na koncu postavi Bodhisatto v položaj učitelja. Čeprav besedilo ne omogoča dokončnih sklepov, to navaja, da on sam še ni dosegel četrtega nematerialnega dosežka.

[5] Teh pet menihov, ki so spremljali Bodhisatta med njegovim obdobjem samotrpinčenja, je bilo prepričano, da bo dosegel razsvetljenje in jih poučeval Dhammo. Vendar, ko je opustil svoje strogosti in nadaljeval z normalno prehrano, so izgubili vero vanj in ga obtožili povratka v razkošje in so ga zapustili.

[6] Anantajina: morda je bil to Ᾱjivakov okrasni pridevnik za duhovno popolnega posameznika.

[7] Ᾱvuso: običajni izraz pri naslavljanju enakovrednih oseb.

[8] Sprememba v naslavljanju od “prijatelja” na “častiti gospod” (bhante) kaže, da so sprejeli Buddhove trditve in so ga pripravljeni obravnavati kot nekoga, ki jih prekaša.

[9] Na tej točki jim je Buddha pridigal svoje prvo učenje, Dhammacakkappavattana sutto, Zagon kolesa Dhamme, o štirih Plemenitih resnicah. Dva tedna kasneje, potem ko so vsi postali vstopajoči v tok, jih je učil Anattalakkhana sutto, Značilnost nesebstva, po kateri so vsi dosegli arahantstvo.

[10] To poglavje se vrne na temo plemenitega in neplemenitega iskanja, s katerim je to Buddhovo učenje začeto. Namen je pokazati, da sprejetje meniškega življenja ni avtomatično jamstvo, da je nekdo začel s plemenitim iskanjem, ker neplemenito iskanje lahko prav tako vdre v meniško življenje.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / september 2016

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)