(MN 10) Satipaṭṭhāna Sutta - Osnovanje pozornosti

 

1. Tako sem slišal.[1] Nekoč je Blaženi živel v deželi Kuru, v mestu Kammāsadhamma.[2] Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. Menihi, to je neposredna pot[3], ki vodi k očiščenju bitij, vodi onkraj žalosti in solz, ki odpravi bolečino in gorje, pripelje do spoznave prave poti in izkušnje Nibbāne - namreč, to so štiri osnove pozornosti.[4]

3. Katere štiri? Menihi, menih[5] biva v opazovanju telesa kot telesa, navdušeno, popolnoma zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in obžalovanje po svetu.[6] On biva v opazovanju občutkov kot občutkov, navdušeno, popolnoma zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in obžalovanje po svetu. On biva v opazovanju uma kot uma, navdušeno, popolnoma zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in obžalovanje po svetu. On biva v opazovanju pojavov kot pojavov, navdušeno, popolnoma zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in obžalovanje po svetu.[7]

 

 

1. OPAZOVANJE TELESA (kāyānupassanā)

1.1. Pozornost na dihanje (ānāpānasati)

4. In kako, menihi, menih biva v opazovanju telesa kot telesa? Menih gre v gozd ali k vznožju drevesa ali v prazno kolibo, in sede na tla; ko prekriža svoje noge in zravna telo, vzpostavi pozornost pred seboj in vedno pozoren vdihuje, pozoren izdihuje. Ko je vdih dolg, razume: ‘Vdih je dolg’; ali ko dolgo izdihne, on razume: ‘Izdih je dolg.’ Ko je vdih kratek, razume: ‘Vdih je kratek’; ali ko kratko izdihne, razume: ‘Izdih je kratek.’[9] On vadi tako: ‘Jaz bom pri vdihu doživljal celotno telo [zaradi diha]’; vadi tako: ‘Jaz bom pri izdihu doživljal celotno telo [zaradi diha].’ On vadi tako: ‘Jaz bom pri vdihu umirjal telesne tvorbe’; vadi tako: ‘Jaz bom pri izdihu umirjal telesne tvorbe.’[10] Tako kot izkušen lončar ali njegov vajenec, ko na dolgo zasuče lončarsko kolo, razume: ‘Jaz sem na dolgo zasukal’; ali, ko na kratko zasuče lončarsko kolo, razume: ‘Jaz sem na kratko zasukal’; tako tudi, ko globoko vdihne, menih razume: ‘Jaz globoko vdihnem’ … vadi tako: ‘Jaz bom pri izdihu umirjal telesne tvorbe.’

UVID

5. Tako opazuje telo kot telo v sebi, ali opazuje telo kot telo izven sebe, ali pa opazuje telo kot telo tako v sebi, kot izven sebe.[10] Ali drugače, opazuje v telesu njegove nastajajoče dejavnike, ali opazuje v telesu njegove izginjajoče dejavnike, ali pa opazuje v telesu oboje, njegove nastajajoče in izginjajoče dejavnike.[11] Ali drugače, pozornost na ‘tu je telo’ je enostavno vzpostavljena v njem do stopnje, ki je nujna za preprosto znanje in pozornost. In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih biva v opazovanju telesa kot telesa.

1.2. Štirje položaji (iriyāpatha)

6. Spet, menihi, ko hodi, menih vé: ‘Jaz hodim’; ko stoji, vé: ‘Jaz stojim’; ko sedi, vé: ‘Jaz sedim’; ko leži, vé: ‘Jaz ležim’; vé v skladu s tem, v kakšnem položaju je njegovo telo.[12]

7. Tako opazuje telo kot telo v sebi, izven sebe in oboje, v sebi in izven sebe … In biva neodvisen, ter se ne oprijema na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo kot telo.

1.3. Popolno zavedanje (sampajāna)

8. Spet, menihi, menih je tisti, ki deluje s popolnim zavedanjem, ko hodi naprej in se vrača;[13] ki deluje s popolnim zavedanjem, ko gleda predse in gleda vstran; ki deluje s popolnim zavedanjem, ko upogiba in izteguje svoje ude; ki deluje s popolnim zavedanjem, ko nosi svojo oblačilo in nosi svojo zunanje oblačilo in svojo skledo; ki deluje s popolnim zavedanjem, ko jé, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje s popolnim zavedanjem, ko opravlja veliko in malo potrebo; ki deluje s popolnim zavedanjem, ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

9. Tako opazuje telo kot telo v sebi, izven sebe in oboje, v sebi in izven sebe … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo kot telo.

1.4. Odvratnost – deli telesa (paṭikūlamanasikāra)

10. Spet, menihi, menih preišče to isto telo od podplatov navzgor in od las navzdol, ki ga obdaja koža, kakor tudi polno mnogih vrst nečistosti: ‘V tem telesu so lasje, dlake, nohti, zobje, koža, meso, kite, kosti, kostni mozeg, ledvice, srce, jetra, poprsnica, vranica, pljuča, debelo črevo, tanko črevo, želodec, fekalije, žolč, sluz, gnoj, kri, znoj, maščoba, solze, loj, slina, smrkelj, sklepna maz in urin.’[14] Kot če je tu vreča z odprtinama na obeh straneh, polna različnih vrst zrnja, kot je gorski riž, rdeči riž, fižol, grah, proso in oluščen riž, in jo je človek z dobrim vidom odprl in preiskal: ‘To je gorski riž, to je rdeči riž, to je fižol, to je grah, to je proso, to je oluščen riž’; tako tudi menih preišče to isto telo … kot polno mnogih vrst nečistosti: ‘V tem telesu so lasje na glavi … in urin.’

11. Tako opazuje telo kot telo v sebi, izven sebe in oboje, v sebi in izven sebe … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo kot telo.

1.5. Elementi (dhātumanasikāra)

12. Spet, menihi, menih preišče to isto telo, v kateremkoli položaju je in kakorkoli je postavljeno, kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu je element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’[15] Kot če spreten mesar ali njegov pomočnik, ki je ubil kravo in jo zrezal na kose, sedi s tem ob križišču; tako tudi, menih preišče to isto telo … kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu je element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’

13. Tako opazuje telo kot telo v sebi, izven sebe in oboje, v sebi in izven sebe … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo kot telo.

1.6-14. Opazovanje devetih stopenj razpada (navasivathika)

14. Spet, menihi, kot da bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, mrtvo eden, dva ali tri dni, nabreklo, modrikasto in razpadlo, menih primerja svoje telo z njim: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’[16]

15. Tako opazuje telo kot telo, v sebi, izven sebe in oboje, v sebi in izven sebe … In on živi neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo kot telo.

16. Spet, kot da bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, ki ga žrejo krokarji, sokoli, jastrebi, psi, šakali ali različne vrste črvov, menih primerja svoje telo z njim: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

17. … Tudi tako menih opazuje telo kot telo.

18-24. Spet, kot da bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, okostje z mesom in krvjo, ki ga vežejo kite … okostje brez mesa, razmazano s krvjo, ki ga vežejo kite … okostje brez mesa in krvi, ki ga vežejo kite … ločene kosti razmetane na vse strani – tukaj roka, tam noga, tukaj golenica, tam stegnenica, tukaj kolk, tam hrbtenica, tukaj rebro, tam grodnica, tukaj roka, tam rama, tukaj vrat, tam čeljust, tukaj zob, tam lobanja - menih primerja svoje telo s tem: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’[17]

25. … Tudi tako menih opazuje telo kot telo.

26-30. Spet, kot da bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, pobeljene kosti, barve školjk … kosti na kupu, stare več kot leto dni … strohnele kosti in zdrobljene v prah, menih primerja svoje telo s tem: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

UVID

31. Tako opazuje telo kot telo v sebi, ali opazuje telo kot telo izven sebe, ali pa opazuje telo kot telo tako v sebi, kot izven sebe. Ali drugače, opazuje v telesu nastajajoče pojave, ali opazuje v telesu izginjajoče pojave, ali opazuje v telesu oboje, njegove nastajajoče in izginjajoče pojave. Ali drugače, pozornost na ‘tu je telo’ je enostavno razvita v njem do stopnje, ki je nujna za preprosto znanje in pozornost. In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo kot telo.

 

 

2. OPAZOVANJE OBČUTKOV (vedanānupassanā)

32. In kako, menihi, menih opazuje občutke kot občutke?[18] Ko čuti prijeten občutek, menih razume: ‘Jaz čutim prijeten občutek’; ko čuti neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neprijeten občutek’; ko čuti niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim niti neprijeten niti prijeten občutek.’ Ko čuti posvetno prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno prijeten občutek’; ko čuti neposvetno prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neposvetno prijeten občutek’; ko čuti posvetno neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno neprijeten občutek’; ko čuti neposvetno neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neposvetno neprijeten občutek’; ko čuti posvetno niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno niti neprijeten niti prijeten občutek’; ko čuti neposvetno niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neposvetno niti neprijeten niti prijeten občutek.’

UVID

33. Tako opazuje občutke kot občutke v sebi, opazuje občutke kot občutke izven sebe, ali pa opazuje občutke kot občutke tako v sebi, kot izven sebe. Ali drugače, v občutkih opazuje nastajanje njihovih pojavov ali v občutkih opazuje izginjanje njihovih pojavov ali v občutkih opazuje oboje, nastajanje in izginjanje pojavov.[19] Ali drugače, pozornost na ‘tu je občutek’ je enostavno osnovana v njem do stopnje, ki je nujna za preprosto znanje in pozornost. In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje občutke kot občutke.

 

 

3. OPAZOVANJE UMA (cittānupassanā)

34. In kako, menihi, menih opazuje um kot um?[20] Menih razume um s poželenjem, kot um s poželenjem in um brez poželenja, kot um brez poželenja. On razume um z jezo, kot um z jezo in um brez jeze, kot um brez jeze. On razume um z zablodo, kot um z zablodo in um brez zablode, kot um brez zablode. On razume zakrčen um kot zakrčen um in um, ki je raztresen, kot raztresen um. On razume razvit um kot razvit um in nerazvit um, kot nerazvit um. On razume popoln um kot popoln um in nepopoln um, kot nepopoln um. On razume zbran um kot zbran um in nezbran um kot nezbran um. On razume osvobojen um kot osvobojen um in neosvobojen um kot neosvobojen um.[21]

UVID 

35. Tako opazuje um kot um v sebi, ali opazuje um kot um izven sebe, ali pa opazuje um v sebi in izven sebe. Ali drugače, on opazuje v umu njegove nastajajoče dejavnike, ali opazuje v umu njegove izginjajoče dejavnike, ali opazuje v umu oboje, nastajajoče in izginjajoče dejavnike.[22] Ali drugače, pozornost na ‘tu je um’ je enostavno vzpostavljena v njem do stopnje, ki je nujna za preprosto znanje in pozornost. In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje um kot um.

 

 

4. OPAZOVANJE POJAVOV (dhammānupassanā)

4.1. Pet ovir (nīvaraṇa)

36. In kako, menihi, menih opazuje pojave kot pojave?[23] Menih opazuje pojave kot pojave iz gledišča petih ovir.[24] In kako menih opazuje pojave kot pojave iz gledišča petih ovir? Čutno željo v sebi menih razume: ‘V meni je čutna želja’; ali ko v njem ni čutne želje, razume: ‘V meni ni čutne želje’; in on tudi razume, kako pride do nastanka še nenastale čutne želje, in kako pride do opuščanja že nastale čutne želje, in kakšna bo prihodnost nenastajanja opuščene čutne želje.’

“V njem je zloba … V njem je lenost in topost … V njem je vznemirjenost in kesanje … V njem je dvom in menih razume: ‘V meni je dvom’; ali če v njem ni dvoma, on razume: ‘V meni ni dvoma’; in on razume, kako pride do nastanka še nenastalega dvoma, in kako pride do opuščanja že nastalega dvoma, in kakšna bo prihodnost nenastajanja opuščenega dvoma.

UVID 

37. Tako opazuje pojave kot pojave v sebi, ali opazuje pojave kot pojave izven sebe, ali opazuje pojave kot pojave oboje, v sebi in izven sebe. Ali drugače, on opazuje v pojavih njihove nastajajoče dejavnike, ali on opazuje v pojavih njihove izginjajoče dejavnike, ali on opazuje v pojavih oboje, nastajajoče in izginjajoče dejavnike. Ali drugače, pozornost ‘tu so pojavi’ je v njem enostavno vzpostavljena do stopnje, ki je nujna za preprosto znanje in pozornost. In on živi neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje pojave kot pojave iz gledišča petih ovir.

4.2. Pet agregatov (pañcakhandha)

38. Menihi, menih opazuje pojave kot pojave glede na pet predpostavk agregatov.[25] In kako menih opazuje pojave kot pojave glede na pet predpostavk agregatov? Menih razume: ‘Takšna je materija, takšen njen izvor, takšno njeno izginotje; takšen je občutek, takšen njegov izvor, takšno njegovo izginotje; takšno je zaznavanje, takšen njegov izvor, takšno njegovo izginotje; takšne so tvorbe, takšen njihov izvor, takšno njihovo izginotje; takšno je zavedanje, takšen njegov izvor, takšno njegovo izginotje.’

39. Tako opazuje pojave kot pojave v sebi, izven sebe in oboje, v sebi in izven sebe … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje pojave kot pojave glede na pet predpostavk agregatov.

4.3. Šest osnov zaznavanja (āyatana)

40. Menihi, menih opazuje pojave kot pojave glede šestih notranjih in šestih zunanjih osnov.[26] In kako menih opazuje pojave kot pojave glede šestih notranjih in zunanjih osnov? Menih razume oko, razume vidne stvari in razume oviro, ki nastane v odvisnosti od obeh; in tudi razume, kako nastane še nenastala ovira in kako nastane opuščanje že nastale ovire in kakšna bo prihodnost nenastale opuščene ovire.

On razume uho, razume zvok … On razume nos, razume vonjave … On razume jezik, razume okuse … On razume telo, razume otipljivost … On razume um, razume pojave in razume oviro, ki nastane v odvisnosti od obeh in razume, kako nastane še nanastala ovira in kako pride do opuščanja že nastale ovire in kakšna bo prihodnost nenastale opuščene ovire.

41. Tako opazuje pojave kot pojave v sebi, izven sebe in oboje, v sebi in izven sebe … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje pojave kot pojave glede šestih notranjih in šestih zunanjih osnov.

4.4. Sedem dejavnikov razsvetljenja (bojjhanga)

42. Menihi, menih opazuje pojave kot pojave glede sedmih dejavnikov razsvetljenja.[27] In kako menih opazuje pojave kot pojave glede sedmih dejavnikov razsvetljenja? Ko je v njem pozornost kot dejavnik razsvetljenja, menih razume: ‘V meni je pozornost kot dejavnik razsvetljenja’; ali, če v njem ni pozornosti kot dejavnika razsvetljenja, on razume: ‘V meni ni pozornosti kot dejavnika razsvetljenja’; in on tudi razume, kako nastaja še nenastali dejavnik pozornosti razsvetljenja in kako se nastali dejavnik pozornosti razsvetljenja popolnoma razvije.

Obstaja dejavnik raziskovanja pojavov razsvetljenja v njem[28] … Obstaja dejavnik odločnosti razsvetljenja v njem … Obstaja dejavnik zadovoljstva razsvetljenja v njem … Obstaja dejavnik umirjenosti razsvetljenja v njem … Obstaja dejavnik zbranosti razsvetljenja v njem … Obstaja dejavnik mirnodušnosti razsvetljenja v njem, in menih razume: ‘Dejavnik mirnodušnosti razsvetljenja je v meni’; ali ko ni dejavnika mirnodušnosti razsvetljenja v njem, on razume: ‘Dejavnika mirnodušnosti razsvetljenja ni v meni’; in on tudi razume, kako pride do nastajanja še nenastalega dejavnika mirnodušnosti razsvetljenja in kako se nastali dejavnik mirnodušnosti razsvetljenja popolnoma razvije.[29]

43. Tako opazuje pojave kot pojave v sebi, izven sebe in oboje, v sebi in izven sebe … In biva neodvisen in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih opazuje pojave kot pojave glede sedmih dejavnikov razsvetljenja.

4.5. Štiri plemenite resnice (catusacca)

44. Menihi, menih opazuje pojave kot pojave glede Štirih plemenitih resnic.[30] In kako menih opazuje pojave kot pojave glede Štirih plemenitih resnic? Menih razume, kot dejansko je: ‘To je trpljenje[31]; on razume, kot dejansko je: ‘To je izvor trpljenja; on razume, kot dejansko je: ‘To je prenehanje trpljenja; on razume, kot dejansko je: ‘To je pot, ki vodi k prenehanju trpljenja.’

UVID 

45. Tako opazuje pojave kot pojave v sebi ali opazuje pojave kot pojave izven sebe ali opazuje pojave kot pojave oboje, v sebi in izven sebe. Ali drugače, on opazuje v pojavih njihove nastajajoče dejavnike, ali opazuje v pojavih njihove izginjajoče dejavnike, ali opazuje v pojavih oboje, njihove nastajajoče in izginjajoče dejavnike. Ali drugače, pozornost na ‘tu so pojavi’ je enostavno osnovana v njem do stopnje, ki je nujna za preprosto znanje in pozornost. In biva neodvisen ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje pojave kot pojave glede Štirih plemenitih resnic.

 

 

ZAKLJUČEK

46. Menihi, če bi kdorkoli razvijal štiri osnove pozornosti sedem let, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno znanje tukaj in sedaj, ali če ostane sled oprijemanja, stanje nepovratnika.[32]

Pustimo sedem let, menihi. Če bi kdorkoli razvijal te štiri osnove pozornosti na takšen način šest let… pet let … štiri leta … tri leta … dve leti … eno leto, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno znanje tukaj in sedaj, ali če ostane sled oprijemanja, stanje nepovratnika.

Pustimo eno leto, menihi. Če bi kdorkoli razvijal te štiri osnove pozornosti na takšen način sedem mesecev … šest mesecev … pet mesecev … štiri mesece … tri mesece … dva meseca … en mesec … pol meseca, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno znanje tukaj in sedaj, ali če ostane sled oprijemanja, stanje nepovratnika.

Pustimo pol meseca, menihi. Če bi kdorkoli razvijal te štiri osnove pozornosti na takšen način sedem dni, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno znanje tukaj in sedaj, ali če ostane sled oprijemanja, stanje nepovratnika.

47. Z ozirom na to, je bilo rečeno: ‘Menihi, to je neposredna pot za očiščenje bitij, za obvladovanje žalosti in objokovanja, za odpravo bolečine in bridkosti, za dosego prave poti, za uresničenje Nibbāne – namreč, štiri osnove pozornosti.’

To je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] To je eden od najpomembnejših govorov v okviru Pali kanona, ki vsebuje najbolj celoviti opis najbolj neposredne poti za dosego budističnega cilja. Praktično identičen govor lahko najdemo v DN 22, čeprav z dodatkom analize Štirih plemenitih resnic, ki podaljša to sutto. Sutto, njeno razlago in številne izvlečke iz njenih težavnih, toda ilustrativnih podkomentarjev je zbral Soma Thera v knjigi The Way of Mindfulness. Zelo čitljiv prevod sutte, z modernim komentarjem, ki se odlikuje v jasnosti in globini, lahko najdete v knjigi Nyanaponika There, The Heart of Buddhist Meditation.

[2] Za to mesto so nekateri učenjaki rekli, da je nekoč bilo v okolici sedanjega Delhija.

[3] V paliju piše ekāyano ayam bhikkhave maggo, kar dejansko vsi prevajalci razumejo kot izjavo, da je satipaṭṭhāna edina pot. Častiti Soma to prevaja tako: “To je samo ta pot, o menihi,” in častiti Nyanaponika: “To je edina pot, menihi.” Nyanamoli medtem nakazuje, da ima ekāyana magga v MN 12.37-42 nedvoumen kontekstualen pomen “pot, ki gre samo v eno smer,” in je tudi na tak način prevedel frazo v tem odlomku. Uporaba fraze, ki se uporablja tukaj, “neposredna pot,” je poskus ohraniti ta pomen v bolj tekočem izražanju. MA razloži ekāyana maggo kot enotno pot, in ne razdeljeno pot; kot pot, po kateri je treba hoditi sam, brez tovarišev; in kot pot, ki gre k cilju, Nibbāni. Čeprav ni temelj za ta pogled niti kanon niti komentar, se lahko trdi, da se satipaṭṭhāna imenuje ekāyana magga, neposredna pot, da bi se razlikovala od pristopa do meditativnega dosežka, ki gre skozi jhāne ali brahmavihāre. Ta lahko vodi do Nibbāne, kar pa ni nujno, saj lahko vodi tudi do stranskih poti, medtem ko satipaṭṭhāna vodi vedno do končnega cilja.

[4] Beseda satipaṭṭhāna je sestavljen izraz. Prvi del, sati, izvorno pomeni “spomin,” vendar v paliju, ki ga uporablja budizem, veliko bolj pogosto nosi pomen pozornosti, ki je usmerjena na sedanjost – tako se prevaja kot “pozornost.” Drugi del se razlaga na dva načina: ali kot skrajšana oblika upaṭṭhāna, kar pomeni “vzpostavitev” ali “osnovanje” - pozornosti; ali pot paṭṭhāna, kar pomeni “področje” ali “osnovanje” – spet, pozornosti. Tako se štiri satipaṭṭhāne lahko razumejo kot ali štirje načini vzpostavitve pozornosti ali kot štiri stvarna področja pozornosti, kar bo poudarjeno v ostanku sutte. Za prvo izgleda, da je etimološko pravilna izpeljava (potrjena s sanskrtsko smrtyupasthāna), vendar imajo palijski komentatorji, čeprav priznajo obe razlagi, prioritetno nagnjenje k drugi razlagi.

[5] MA pravi, da je v tem kontekstu, “menih (bhikkhu)” izraz, ki kaže na osebo, ki si iskreno prizadeva, da v praksi izpolni učenje: “Kdorkoli se loti te prakse ... je tukaj vsebovan pod pojmom ‘menih (bhikkhu).”‘

[6] Ponovitev v frazi “opazuje telo kot telo” (kāye kāyānupassi), v skladu z MA, ima namen natančne določitve predmeta opazovanja in izoliranja tega predmeta od drugih, s katerimi bi se lahko zamenjal. V tej praksi bi se telo moralo opazovati kot táko, in ne njegovi občutki, ideje in čustva. Fraza tudi pomeni, da bi se moralo telo opazovati enostavno kot telo in ne kot mož, ženska, sebstvo ali živo bitje. Podobno se nanaša na ponavljanje v primeru ostalih treh osnovanj pozornosti. “Pohlep in obžalovanje po svetu,” pravi komentar MA, se nanašata na čutno željo in zlonamernost, glavni oviri, ki ju je treba premagati, da bi praksa bila uspešna, ostale ovire pa so navedene spodaj v §36.

[7] Struktura te sutte je precej enostavna. Po uvodu se učenje razdeli na štiri dele, glede na način osnovanja pozornosti:

I. Opazovanje telesa, ki obsega štirinajst vaj: pozornost na dihanje; opazovanje štirih položajev telesa; popolno zavedanje; pozornost na odvratnost; pozornost na elemente; in devet “opazovanj stopenj razpada” – razmišljanje o truplih v različnih stanjih razpadanja.

II. Opazovanje občutkov se ima za eno vajo.

III. Opazovanje uma je prav tako ena vaja.

 IV. Opazovanje pojavov, ki se deli na pet podpoglavij – pet ovir; pet agregatov; šest osnov zaznavanja; sedem dejavnikov razsvetljenja; Štiri plemenite resnice.

Tako sutta razlaga skupaj enaindvajset vaj v opazovanju. Vsaka vaja ima dva aspekta: osnovno vajo, ki je najprej razložena in dodatek v uvidu, (v bistvu isti za vse vaje), kar kaže, kako se naj opazovanje razvije, da poglobi razumevanje fenomena, ki ga preiskujemo.

Na koncu sutta zaključi z zagotovilom Buddhe, ki osebno jamči za učinkovitost metode s tem, da je sadež za vztrajno vadbo dosega arahantstva ali pa nepovratnika.

[8] Praksa pozornosti na dihanje (ānāpānasati) ne vsebuje namenskega poskusa uravnavati dih, kot je to pri hatha jogi, ampak je praksa neprestan napor usmerjanja pozornost na dih, kot se ta giblje v in iz telesa v njegovem naravnem ritmu. Pozornost se vzpostavi pri nosnicah ali na zgornji ustnici, kjerkoli se dih telesa najbolj razločno dotakne; dolžina diha se zazna, vendar zavestno ne kontrolira. Popoln razvoj te metode meditacije je razložen v MN 118. Za urejeno zbirko tekstov o tem predmetu glej Bhikkhu Nanamoli, Mindfulness of Breathing.

[9] “Telesne tvorbe” (kāyasankhāra) so definirane v MN 44.13 kot sámo vdihovanje in izdihovanje.

[10] Komentar MA: “V sebi”: opazovanje dihanja v svojem lastnem telesu. “Izven sebe”: opazovanje dihanja opazovanje dihanja, ki se dogaja v telesu drugega. “V sebi in izven sebe”: opazovanje dihanja v svojem lastnem telesu in v telesu drugega, izmenično, z nemoteno pozornostjo. Podobna razlaga velja za refren, ki sledi vsakemu od drugih poglavij, le da mora biti pri opazovanju občutkov, uma in umskih predmetov izven sebe razlaga posredna, s sklepanjem, razen pri tistih, ki posedujejo telepatske moči.

[11] Komentar MA: “ Dejavniki nastajanja ” (samudayadhamma) za telo so pogoji, na osnovi katerih je nastalo telo - namreč, nevednost, hrepenenje, kamma, in hrana – skupaj s konkretnim dejstvom nastajanja materialnih pojavov iz trenutka v trenutek v telesu. V primeru pozornosti na dihanje, je dodaten dejavnik nastajanja, omenjen v komentarjih, fiziološki aparat dihanja. “Izginjajoči dejavniki” (vayadhamma) za telo so prenehanje običajnih pogojev in trenutna raztopitev materialnih pojavov v telesu.

[12] Razumevanje položajev telesa, na katere se sklicuje v tej vaji, ni naše običajno naravno znanje o aktivnostih v našem telesu, ampak natančno, konstantno in previdno zavedanje o telesu, v kateremkoli položaju je, združeno z analitično preiskovanjem z namenom, da razprši zmoto o sebstvu, kot povzročitelju telesnega gibanja.

[13] Sampajañña, tudi prevajana kot “jasno razumevanje” (Soma, Nyanaponika), se deli v komentarjih v štiri tipe: popolna zavest o namenu dejanja nekoga; popolna zavest o primernosti namer nekoga; popolna zavest o področju, to je, ne zapuščanje predmeta meditacije med dnevno meditacijsko rutino; in popolna zavest o realnosti, znanje, da v ozadju aktivnosti nekoga ni nekega sebstva. Glej The Way of Mindfulness, str. 60-100; The Heart of Buddhist Meditation, str. 46-55.

[14] V kasnejši literaturi v paliju so na zgornji seznam dodani možgani, tako da ga sestavlja dvaintrideset delov. 

[15] Ti štirje elementi so pojasnjeni v budistični tradiciji kot primarni atributi predmeta: trdnost, kohezija, toplota in razširjanje. 

[16] Fraza “kot da” (seyyathāapi) kaže, da ta meditacija in tiste, ki sledijo, ne temeljijo nujno na dejanskem srečanju s truplom v opisanem stanju razpada, ampak se lahko izvaja kot namišljena vaja. “To telo”, je seveda lastno telo meditatorja.

[17] Vsak od omenjenih štirih tipov trupla in trije tipi spodaj, se lahko vzame kot ločen in samozadosten predmet meditacije; ali pa se vzame celoten sklop, kot stopnjevane serije za vplivanje na um z idejo o minljivosti telesa in njegove nebistvenosti. Stopnjevanje se nadaljuje v §§26-30.

[18] Občutki (vedanā) označujejo čustveno kvaliteto izkušnje, telesno in mentalno, ki je ali prijetna, neprijetna ali nič od tega, nevtralna. Primeri “posvetnih” in “neposvetnih" oblik teh občutkov so podani v MN 137.9-15 v rubriki šestih vrst veselja, žalosti in mirnodušnosti temelječih vsaka zase na družinskem življenju in odpovedovanju.

[19] Nastajajoči in izginjajoči dejavniki za občutke so isti kot za telo (glej opombo 12), razen da je hrana zamenjana s kontaktom, ker je kontakt pogoj za občutek (glej MN 9.42).

[20] Um (citta) se kot predmet opazovanja nanaša na splošno stanje in nivo zavesti. Ker je zavest sama po svoji lastni naravi golo znanje ali spoznanje predmeta, je kvaliteta kateregakoli stanja uma določena z njegovimi pridruženimi mentalnimi dejavniki, kot je poželenje, jeza in zabloda ali njihovimi nasprotnimi dejavniki, kot je to omenjeno v sutti.

[21] Primeri parov uma, ki so podani v tem pasusu, primerjajo stanja koristnega in škodljivega uma, ali razvitega in nerazvitega značaja. Izjema je seveda par “zakrčen” in “raztresen,” ki sta oba škodljiva, prvi zaradi lenosti in toposti in drugi zaradi vznemirjenosti in kesanja. Komentar MA razloži “dvignjen um” in “nepresegajoč um” kot um, ki se nanaša na nivo jhān in nematerialnih meditativnih dosežkov, in “nedvignjen um” in “presegajoč um” kot um, ki se nanaša na nivo zavedanja čutne sfere. “Osvobojeni um” mora biti razumljen kot um, ki je začasno in delno osvobojen nečistosti skozi vpogled jhān. Ker se praksa satipaṭṭhāne nanaša na predhodno fazo, usmerjeno na transcendentne poti odrešitve, bi ta zadnja kategorija ne smela biti razumljena kot um, osvobojen skozi dosego transcendentnih poti.

[22] Faktorji nastajanja in izginevanja v umu so isti kot za telo, razen da je hrana nadomeščena z mentalnost-materialnost, kot pogojem za nastanek zavedanja (glej DN 15.22/ii.63).

[23] Beseda, ki je prevedena kot “pojav” je beseda z več pomeni, dhammā. V tem kontekstu se dhammā lahko razume tako, da vključuje vse fenomene razvrščene v kategorije Dhamme, Buddhovega učenja dejanskosti. To opazovanje doseže svoj vrh v prodoru učenja v srce Dhamme – v Štiri plemenite resnice.

[24] Pet ovir (pañcanivaranā) so glavne notranje motnje za razvoj zbranosti in uvida. Čutna želja se pojavi skozi nepremišljeno spremljanje čutno privlačnih objektov in se opusti z meditacijo na odvratnost (kot v §10 in §§14-30); zlobnost nastane skozi nepremišljeno spremljanje odvratnih objektov in se opusti z razvijanjem ljubeče prijaznosti; lenost in topost nastaneta s podreditvijo dolgočasju in lenobi in se opustita z dviganjem energije; vznemirjenje in kesanje nastaneta skozi nespametno razmišljanje vznemirljivih misli in se opustita s pametnim razmišljanjem o spokojnosti; dvom nastane skozi nespametno razmišljanje o nejasnih stvareh in se opusti s študijem, raziskovanjem in spraševanjem. Ovire se popolnoma izkoreninijo samo s transcendentnimi potmi. Popolnejši opis glej v The Way of Mindfulness, str. 119-130; Nyanaponika Thera, The Five Mental Hindrances; in tudi spodaj, MN 27.18 in MN 39.13-14.

[25] Pet agregatov na katere deluje oprijemanje (pañc’upādānakkhandhā) je pet skupin dejavnikov, ki jih vsebuje individualna osebnost. 

[26] Notranje osnove so, kot je pokazano, šest čutnih sposobnosti; zunanje osnove so predmeti, ki se na njih nanašajo. Ovire, ki nastanejo zavisijo od tega ali se pari lahko razumejo kot privlačnost (pohlep), odbojnost (sovraštvo) in to podpirajoča zabloda.

[27] Kako se sedem faktorjev razsvetljenja razvije v napredujočih sekvencah je razloženo v MN 118.29-40. Za bolj podrobno diskusijo glej Piyadassi Thera, The Seven Factors of Enlightenment.

[28] “Raziskovanje stanj” (dhammavicaya) pomeni skrbno preiskovanje mentalnih in fizičnih pojavov, ki jih v meditatorjev um prinaša pozornost.

[29] Komentarji razložijo v podrobnostih pogoje, ki vodijo do dozorevanja faktorjev razsvetljenja. Glej The Way of Mindfulness, str. 134-149.

[30] S tem poglavjem opazovanje dhamme kot pojava, kulminira v razumevanju Dhamme v njeni jedrni formulaciji Štirih plemenitih resnic. Daljša Mahāsatipaṭṭhāna Sutta iz Digha Nikaye poda razširjene definicije in obdelavo vsake od resnic.

[31] Op.p: trpljenje: v originalu dukkha - mnogi to prevajajo tudi kot nezadovoljstvo, neprijetnost, muka.

[32] Končno znanje, añña, je arahantovo znanje o končni osvoboditvi. Nepovratnik (anāgāmitā) je seveda stanje ne-povratnika, tega, ki je prerojen v višji svet, kjer doseže končno Nibbāno, ne da bi se še kdaj ponovno vrnil v človeški svet.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2016

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.