(MN 10) Satipaṭṭhāna Sutta - Področja pozornosti

 

1. Tako sem slišal.[1] Nekoč je Blaženi živel v deželi Kuru, v mestu Kammāsadhamma.[2] Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. Menihi, to je direktna pot[3], ki vodi k očiščenju bitij, vodi onkraj žalosti in solz, odpravi bolečino in gorje, pripelje do spoznave prave poti in izkušnje Nibbāne - namreč, to so štiri področja pozornosti.[4]

3. Katera štiri? Menihi, menih biva v opazovanju telesa v telesu, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in obžalovanje po svetu.[5] On biva v opazovanju občutkov v občutkih, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in obžalovanje po svetu. On biva v opazovanju uma v umu, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in obžalovanje po svetu. On biva v opazovanju pojavov v pojavih, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in obžalovanje po svetu.[6]

 

1. OPAZOVANJE TELESA (kāyānupassanā)

1.1. Pozornost med dihanjem (ānāpānasati)

4. In kako, menihi, menih biva v opazovanju telesa v telesu? Menih gre v gozd ali k vznožju drevesa ali v prazno kolibo in sede na tla; ko prekriža svoje noge in zravna telo, se posveti pozornosti in vedno pozoren vdihuje, pozoren izdihuje. Ko je vdih dolg, razume: ‘Vdih je dolg’; ali ko dolgo izdihne, razume: ‘Izdih je dolg.’ Ko je vdih kratek, razume: ‘Vdih je kratek’; ali ko kratko izdihne, razume: ‘Izdih je kratek.’[7] On vadi tako: ‘Jaz bom pri vdihu doživljal celotno telo’; vadi tako: ‘Jaz bom pri izdihu doživljal celotno telo.’ On vadi tako: ‘Jaz bom pri vdihu umirjal telesne tvorbe’; vadi tako: ‘Jaz bom pri izdihu umirjal telesne tvorbe.’[8] Tako kot izkušen lončar ali njegov vajenec, ko na dolgo zasuče lončarsko kolo, razume: ‘Jaz sem na dolgo zasukal’; ali, ko na kratko zasuče lončarsko kolo, razume: ‘Jaz sem na kratko zasukal’; tako tudi, ko globoko vdihne, menih razume: ‘Jaz globoko vdihnem’ … vadi tako: ‘Jaz bom pri izdihu umirjal telesne tvorbe.’

UVID

5. Tako opazuje telo v telesu notranje ali opazuje telo v telesu zunanje ali pa opazuje telo v telesu tako notranje kot zunanje. Ali drugače, opazuje v telesu njegove nastajajoče dejavnike ali opazuje v telesu njegove izginjajoče dejavnike ali pa opazuje v telesu oboje, njegove nastajajoče in izginjajoče dejavnike. Ali drugače, pozornost na ‘tu je telo’ je enostavno vzpostavljena v njem do stopnje, ki je nujna za preprosto znanje in pozornost. In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih biva v opazovanju telesa v telesu.

1.2. Štirje položaji (iriyāpatha)

6. Menihi, ko hodi, menih vé: ‘Jaz hodim’; ko stoji, vé: ‘Jaz stojim’; ko sedi, vé: ‘Jaz sedim’; ko leži, vé: ‘Jaz ležim’; vé v skladu s tem, v kakšnem položaju je njegovo telo.[9]

7. Tako opazuje telo v telesu notranje ali opazuje telo v telesu zunanje ali pa opazuje telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne oprijema na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo v telesu.

1.3. Zavedanje (sampajāna)

8. Menihi, menih je tisti, ki deluje z zavedanjem ko hodi naprej in se vrača;[10] ki deluje z zavedanjem ko gleda predse in gleda vstran; ki deluje z zavedanjem ko upogiba in izteguje svoje ude; ki deluje z zavedanjem ko nosi svojo oblačilo in nosi svojo zunanje oblačilo in svojo skledo; ki deluje z zavedanjem ko jé, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje z zavedanjem ko opravlja veliko in malo potrebo; ki deluje z zavedanjem ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

9. Tako opazuje telo v telesu notranje ali opazuje telo v telesu zunanje ali pa opazuje telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo v telesu.

1.4. Odvratnost – deli telesa (paṭikūlamanasikāra)

10. Menihi, menih preišče to isto telo od podplatov navzgor in od las navzdol, ki ga obdaja koža, kakor tudi polno mnogih vrst umazanij: ‘V tem telesu so lasje, dlake, nohti, zobje, koža, meso, kite, kosti, kostni mozeg, ledvice, srce, jetra, poprsnica, vranica, pljuča, debelo črevo, tanko črevo, želodec, fekalije, žolč, sluz, gnoj, kri, znoj, maščoba, solze, loj, slina, smrkelj, sklepna maz in urin.’ Kot da je tu vreča z odprtinama na obeh straneh, polna različnih vrst zrnja, kot je gorski riž, rdeči riž, fižol, grah, proso in oluščen riž, in jo je človek z dobrim vidom odprl in preiskal: ‘To je gorski riž, to je rdeči riž, to je fižol, to je grah, to je proso, to je oluščen riž’; tako tudi menih preišče to isto telo … kot polno mnogih vrst umazanij: ‘V tem telesu so lasje na glavi … in urin.’

11. Tako opazuje telo v telesu notranje ali opazuje telo v telesu zunanje ali pa opazuje telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo v telesu.

1.5. Elementi (dhātumanasikāra)

12. Menihi, menih preišče to isto telo, v kateremkoli položaju je in kakorkoli je postavljeno, kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu je element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’[11] Kot da spreten mesar ali njegov pomočnik, ki je ubil kravo in jo razsekal na kose, sedi s tem ob križišču; tako tudi, menih preišče to isto telo … kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu je element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’

13. Tako opazuje telo v telesu notranje ali opazuje telo v telesu zunanje ali pa opazuje telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo v telesu.

1.6-14. Opazovanje devetih stopenj razpada (navasivathika)

14. Menihi, kot da bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, mrtvo eden, dva ali tri dni, nabreklo, modrikasto in razpadlo, menih primerja svoje telo z njim: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

15. Tako opazuje telo v telesu notranje ali opazuje telo v telesu zunanje ali pa opazuje telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo v telesu.

16. Kot da bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, ki ga žrejo krokarji, sokoli, jastrebi, psi, šakali ali različne vrste črvov, menih primerja svoje telo z njim: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

17. … Tudi tako menih biva v opazovanju telesa v telesu.

18-24. Kot da bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, okostje z mesom in krvjo, ki ga vežejo kite … okostje brez mesa, razmazano s krvjo, ki ga vežejo kite … okostje brez mesa in krvi, ki ga vežejo kite … ločene kosti razmetane na vse strani – tukaj roka, tam noga, tukaj golenica, tam stegnenica, tukaj kolk, tam hrbtenica, tukaj rebro, tam grodnica, tukaj roka, tam rama, tukaj vrat, tam čeljust, tukaj zob, tam lobanja - menih primerja svoje telo s tem: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’[12]

25. … Tudi tako menih opazuje telo v telesu.

26-30. Kot da bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, pobeljene kosti, barve školjk … kosti na kupu, stare več kot leto dni … strohnele kosti in zdrobljene v prah, menih primerja svoje telo s tem: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

UVID

31. Tako opazuje telo v telesu notranje ali opazuje telo v telesu zunanje ali pa opazuje telo v telesu notranje in zunanje. Ali drugače, v telesu opazuje naravo nastajanja ali opazuje v telesu naravo izginjanja ali opazuje v telesu oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost ‘tu je telo’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj znanja in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih opazuje telo v telesu.

 

2. OPAZOVANJE OBČUTKOV (vedanānupassanā)

32. In kako, menihi, menih opazuje občutke v občutkih?[13] Ko čuti prijeten občutek, menih razume: ‘Jaz čutim prijeten občutek’; ko čuti neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neprijeten občutek’; ko čuti niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim niti neprijeten niti prijeten občutek.’ Ko čuti posvetno prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno prijeten občutek’; ko čuti neposvetno prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neposvetno prijeten občutek’; ko čuti posvetno neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno neprijeten občutek’; ko čuti neposvetno neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neposvetno neprijeten občutek’; ko čuti posvetno niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno niti neprijeten niti prijeten občutek’; ko čuti neposvetno niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neposvetno niti neprijeten niti prijeten občutek.’

UVID

33. Tako opazuje občutke v občutkih notranje ali opazuje občutke v občutkih zunanje ali pa opazuje občutke v občutkih notranje in zunanje. Ali drugače, v občutkih opazuje naravo nastajanja ali v občutkih opazuje naravo izginjanje ali v občutkih opazuje oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost na ‘tu je občutek’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj znanja in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje občutke v občutkih.

 

3. OPAZOVANJE UMA (cittānupassanā)

34. In kako, menihi, menih opazuje um v umu?[14] Menih razume um s poželenjem kot um s poželenjem in um brez poželenja kot um brez poželenja. On razume um z jezo kot um z jezo in um brez jeze kot um brez jeze. On razume um z zablodo kot um z zablodo in um brez zablode kot um brez zablode. On razume zakrčen um kot zakrčen um in um, ki je raztresen kot raztresen um. On razume razširjen um kot razširjen um in nerazširjen um kot nerazširjen um. On razume višji um kot višji um in nevišji um kot nevišji um. On razume zbran um kot zbran um in nezbran um kot nezbran um. On razume osvobojen um kot osvobojen um in neosvobojen um kot neosvobojen um.[15]

UVID 

35. Tako opazuje um v umu notranje ali opazuje um v umu zunanje ali pa opazuje um v umu notranje in zunanje. Ali drugače, v umu opazuje naravo nastajanja ali opazuje v umu naravo izginjanja ali opazuje v umu oboje, naravo nastajanja in izginjanja.[16] Ali drugače, pozornost ‘tu je um’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj znanja in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje um v umu.

 

4. OPAZOVANJE POJAVOV (dhammānupassanā)

4.1. Pet ovir (nīvaraṇa)

36. In kako, menihi, menih opazuje pojave v pojavih?[17] Menih opazuje pojave v pojavih iz gledišča petih ovir.[18] In kako menih opazuje pojave v pojavih iz gledišča petih ovir? Željo po čutnosti v sebi menih razume: ‘V meni je želja po čutnosti’; ali ko v njem ni želje po čutnosti, razume: ‘V meni ni želje po čutnosti’; in on tudi razume, kako pride do nastanka še nenastale želje po čutnosti, in kako pride do opuščanja že nastale želje po čutnosti, in kakšna bo prihodnost nenastajanja opuščene želje po čutnosti.’

“V njem je zloba … V njem je lenost in topost … V njem je vznemirjenost in zaskrbljenost… V njem je dvom in menih razume: ‘V meni je dvom’; ali če v njem ni dvoma, on razume: ‘V meni ni dvoma’; in on razume, kako pride do nastanka še nenastalega dvoma, in kako pride do opuščanja že nastalega dvoma, in kakšna bo prihodnost nenastajanja opuščenega dvoma.

UVID 

37. Tako opazuje pojave v pojavih notranje ali opazuje pojave v pojavih zunanje ali pa opazuje pojave v pojavih notranje in zunanje. Ali drugače, v pojavih opazuje naravo nastajanja ali v pojavih opazuje njihovo izginjanje ali v pojavih opazuje oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost ‘tu so pojavi’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj znanja in pozornosti, neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje pojave v pojavih glede petih ovir.

4.2. Pet agregatov (pañcakhandha)

38. Menihi, menih opazuje pojave v pojavih glede na pet agregatov, ki so pod vplivom predpostavke.[19] In kako menih opazuje pojave v pojavih glede na pet agregatov, ki so pod vplivom predpostavke? Menih razume: ‘Takšna je snov, takšen njen izvor, takšno njeno izginotje; takšen je občutek, takšen njegov izvor, takšno njegovo izginotje; takšno je zaznavanje, takšen njegov izvor, takšno njegovo izginotje; takšne so tvorbe, takšen njihov izvor, takšno njihovo izginotje; takšna je zavest, takšen njen izvor, takšno njeno izginotje.’

39. Tako opazuje pojave v pojavih notranje ali opazuje pojave v pojavih zunanje ali pa opazuje pojave v pojavih notranje in zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje pojave v pojavih glede na pet agregatov, ki so pod vplivom predpostavke.

4.3. Šest področij zaznavanja (āyatana)

40. Menihi, menih opazuje pojave v pojavih glede šestih notranjih in šestih zunanjih področij.[20] In kako menih opazuje pojave v pojavih glede šestih notranjih in zunanjih področij? Menih razume oko, razume vidne stvari in razume vezanost, ki nastane v odvisnosti od obeh; in tudi razume, kako nastane še nenastala vezanost in kako nastane opuščanje že nastale vezanosti in kakšna bo prihodnost nenastale opuščene vezanosti.

On razume uho, razume zvok … On razume nos, razume vonjave … On razume jezik, razume okuse … On razume telo, razume otipljivost … On razume um, razume pojave in razume vezanost, ki nastane v odvisnosti od obeh in razume, kako nastane še nenastala vezanost in kako pride do opuščanja že nastale vezanosti in kakšna bo prihodnost nenastale opuščene vezanosti.

41. Tako opazuje pojave v pojavih notranje ali opazuje pojave v pojavih zunanje ali pa opazuje pojave v pojavih notranje in zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje pojave v pojavih glede šestih notranjih in šestih zunanjih področij.

4.4. Sedem dejavnikov prebujenja (bojjhanga)

42. Menihi, menih opazuje pojave v pojavih glede sedmih dejavnikov prebujenja.[21] In kako menih opazuje pojave v pojavih glede sedmih dejavnikov prebujenja? Ko je v njem pozornost, kot dejavnik prebujenja, menih razume: ‘V meni je pozornost kot dejavnik prebujenja’; ali če v njem ni pozornosti kot dejavnika prebujenja, on razume: ‘V meni ni pozornosti kot dejavnika prebujenja’; in on tudi razume, kako nastaja še nenastali dejavnik pozornosti prebujenja in kako se nastali dejavnik pozornosti prebujenja popolnoma razvije.

Obstaja dejavnik raziskovanja pojavov v njem[22] … Obstaja dejavnik prizadevnosti v njem … Obstaja dejavnik radosti v njem … Obstaja dejavnik mirnosti v njem … Obstaja dejavnik zbranosti v njem … Obstaja dejavnik mirnodušnosti v njem, in menih razume: ‘Dejavnik mirnodušnosti je v meni’; ali ko ni dejavnika mirnodušnosti v njem, on razume: ‘Dejavnika mirnodušnosti ni v meni’; in on tudi razume, kako pride do nastajanja še nenastalega dejavnika mirnodušnosti in kako se nastali dejavnik mirnodušnosti popolnoma razvije.[23]

43. Tako opazuje pojave v pojavih notranje ali opazuje pojave v pojavih zunanje ali pa opazuje pojave v pojavih notranje in zunanje … In biva neodvisen in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih opazuje pojave v pojavih glede sedmih dejavnikov prebujenja.

4.5. Štiri plemenite resnice (catusacca)

44. Menihi, menih opazuje pojave v pojavih glede Štirih plemenitih resnic.[24] In kako menih opazuje pojave v pojavih glede Štirih plemenitih resnic? Menih razume, kot dejansko je: ‘To je neprijetnost[25]; on razume kot dejansko je: ‘To je izvor neprijetnosti; on razume kot dejansko je: ‘To je prenehanje neprijetnosti; on razume kot dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’

UVID 

45. Tako opazuje pojave v pojavih notranje ali opazuje pojave v pojavih zunanje ali opazuje pojave v pojavih oboje, notranje in zunanje. Ali drugače, v pojavih opazuje naravo nastajanja ali opazuje v pojavih naravo izginjanja ali opazuje v pojavih oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost na ‘tu so pojavi’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj znanja in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih opazuje pojave v pojavih glede Štirih plemenitih resnic.

 

ZAKLJUČEK

46. Menihi, če bi kdorkoli razvijal štiri področja pozornosti sedem let, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če še kaj ostane, stanje nepovratnika.[26]

Pustimo sedem let, menihi. Če bi kdorkoli razvijal ta štiri področja pozornosti na takšen način šest let… pet let … štiri leta … tri leta … dve leti … eno leto, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če ostane sled predpostavke, stanje nepovratnika.

Pustimo eno leto, menihi. Če bi kdorkoli razvijal ta štiri področja pozornosti na takšen način sedem mesecev … šest mesecev … pet mesecev … štiri mesece … tri mesece … dva meseca … en mesec … pol meseca, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če še kaj ostane, stanje nepovratnika.

Pustimo pol meseca, menihi. Če bi kdorkoli razvijal ta štiri področja pozornosti na takšen način sedem dni, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če še kaj ostane, stanje nepovratnika.

47. Z ozirom na to, je bilo rečeno: ‘Menihi, to je direktna pot za očiščenje bitij, za obvladovanje žalosti in objokovanja, za odpravo bolečine in bridkosti, za dosego prave poti, za uresničenje Nibbāne – namreč, štiri področja pozornosti.’”

To je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Praktično identičen govor lahko najdemo v DN 22, čeprav z dodatkom analize Štirih plemenitih resnic, ki podaljša to sutto. 

[2] Za to mesto so nekateri učenjaki rekli, da je nekoč bilo v okolici sedanjega Delhija.

[3] V paliju piše ekāyano ayam bhikkhave maggo, kar dejansko vsi prevajalci razumejo kot izjavo, da je satipaṭṭhāna edina pot. Častiti Soma to prevaja tako: “To je samo ta pot, o menihi,” in častiti Nyanaponika: “To je edina pot, menihi.” Nyanamoli medtem nakazuje, da ima ekāyana magga v MN 12.37-42 nedvoumen pomen kot “pot, ki gre samo v eno smer,” in je tudi na tak način prevedel frazo v tem odlomku. Uporaba fraze, ki se uporablja tukaj, “direktna pot,” je poskus ohraniti ta pomen v bolj tekočem izražanju. MA razloži ekāyana maggo kot enotno pot in ne razdeljeno pot; kot pot, po kateri je treba hoditi sam, brez tovarišev; in kot pot, ki gre k cilju, Nibbāni. 

[4] Beseda satipaṭṭhāna je sestavljen izraz. Prvi del, sati, izvorno pomeni “spomin,” vendar v paliju, ki ga uporablja budizem, veliko bolj pogosto nosi pomen pozornosti, ki je usmerjena na sedanjost – tako se prevaja kot “pozornost.” Drugi del se razlaga na dva načina: ali kot skrajšana oblika upaṭṭhāna, kar pomeni “vzpostavitev” ali “osnovanje” - pozornosti; ali pot paṭṭhāna, kar pomeni “področje” ali “osnovanje” – spet, pozornosti. Tako se štiri satipaṭṭhāne lahko razumejo kot ali štirje načini vzpostavitve pozornosti ali kot štiri stvarna področja pozornosti, kar bo poudarjeno v ostanku sutte. Za prvo izgleda, da je etimološko pravilna izpeljava (potrjena s sanskrtsko smrtyupasthāna), vendar imajo palijski komentatorji, čeprav priznajo obe razlagi, prioritetno nagnjenje k drugi razlagi.

[5] Ponovitev v frazi “opazuje telo v telesu” (kāye kāyānupassi), v skladu z MA, ima namen natančne določitve predmeta opazovanja in izoliranja tega predmeta od drugih, s katerimi bi se lahko zamenjal. V tej praksi bi se telo moralo opazovati kot táko, in ne njegove občutke, ideje in čustva. Fraza tudi pomeni, da bi se moralo telo opazovati enostavno kot telo in ne kot moški, ženska, sebstvo ali živo bitje. Podobno se nanaša na ponavljanje v primeru ostalih treh področij pozornosti. “Pohlep in obžalovanje po svetu,” pravi komentar MA, se nanašata na čutno željo in zlonamernost, glavni oviri, ki ju je treba premagati, da bi praksa bila uspešna, ostale ovire pa so navedene spodaj v §36.

[6] Struktura te sutte je precej enostavna. Po uvodu se učenje razdeli na štiri dele, glede na način področja pozornosti:
I. Opazovanje telesa, ki obsega štirinajst vaj: pozornost na dihanje; opazovanje štirih položajev telesa; popolno zavedanje; pozornost na odvratnost; pozornost na elemente; in devet “opazovanj stopenj razpada” – razmišljanje o truplih v različnih stanjih razpadanja.
II. Opazovanje občutkov se ima za eno vajo.
III. Opazovanje uma je prav tako ena vaja.
IV. Opazovanje pojavov, ki se deli na pet podpoglavij: pet ovir, pet agregatov, šest področij zaznavanja, sedem dejavnikov prebujenja, Štiri plemenite resnice.

Tako sutta razlaga skupaj enaindvajset vaj v opazovanju. Vsaka vaja ima dva aspekta: osnovno vajo, ki je najprej razložena, in dodatek v uvidu, (v bistvu isti za vse vaje), kar kaže, kako se naj opazovanje razvije, da poglobi razumevanje fenomena, ki ga preiskujemo.

Na koncu sutta zaključi z zagotovilom Buddhe, ki osebno jamči za učinkovitost metode s tem, da je sad za vztrajno vadbo dosega arahantstva ali pa stanje nepovratnika.

[7] Praksa pozornosti med dihanjem (ānāpānasati) ne vsebuje namenskega poskusa uravnavati dih kot je to pri hatha jogi, ampak je praksa neprestan napor usmerjanja pozornost na dih kot se ta giblje v in iz telesa v njegovem naravnem ritmu. Popolni razvoj te metode meditacije je razložen v MN 118.

[8] “Telesne tvorbe” (kāyasankhāra) so definirane v MN 44.13 kot vdihovanje in izdihovanje.

[9] Razumevanje položajev telesa, na katere se sklicuje v tej vaji, ni naše običajno naravno znanje o aktivnostih v našem telesu, ampak natančno, konstantno in previdno zavedanje o telesu, v kateremkoli položaju je, združeno z analitično preiskovanjem z namenom, da razprši zmoto o sebstvu kot povzročitelju telesnega gibanja.

[10] Sampajañña, tudi prevajana kot “jasno razumevanje” (Soma, Nyanaponika), se deli v komentarjih v štiri tipe: popolno zavedanje o namenu dejanja nekoga; popolno zavedanje o primernosti namer nekoga; popolno zavedanje o področju, to je, nezapuščanje predmeta meditacije med dnevno meditacijsko rutino; in popolno zavedanje o realnosti, vednost, da v ozadju aktivnosti nekoga ni nekega sebstva. Glej The Way of Mindfulness, str. 60-100; The Heart of Buddhist Meditation, str. 46-55.

[11] Ti štirje elementi so pojasnjeni v budistični tradiciji kot primarni atributi predmeta: trdnost, kohezija, toplota in razširjanje. 

[12] Vsak od omenjenih štirih tipov trupla in trije tipi spodaj, se lahko vzame kot ločen in samozadosten predmet meditacije; ali pa se vzame celoten sklop kot stopnjevane serije za vplivanje na um z idejo o minljivosti telesa in njegove nebistvenosti. Stopnjevanje se nadaljuje v §§26-30.

[13] Občutki (vedanā) označujejo kvaliteto izkušnje, telesno in mentalno, ki je ali prijetna, neprijetna ali nič od tega, nevtralna. Primeri “posvetnih” in “neposvetnih" oblik teh občutkov so podani v MN 137.9 -15 v rubriki šestih vrst veselja, žalosti in mirnodušnosti, temelječih vsaka zase na družinskem življenju in odpovedovanju.

[14] Um (citta) se kot predmet opazovanja nanaša na splošno stanje in nivo zavesti. Ker je sama zavest, po svoji lastni naravi, golo znanje ali spoznanje predmeta, je kvaliteta kateregakoli stanja uma določena z njegovimi pridruženimi mentalnimi dejavniki, kot so poželenje, jeza in zabloda ali njihovimi nasprotnimi dejavniki, kot je to omenjeno v sutti.

[15] Primeri parov uma, ki so podani v tem pasusu, primerjajo stanja dobrega in škodljivega uma, ali razvitega in nerazvitega značaja. Izjema je seveda par “zakrčen” in “raztresen,” ki sta oba slaba, prvi zaradi lenosti in toposti in drugi zaradi vznemirjenosti in kesanja. Komentar MA razloži “dvignjen um” in “nepresegajoč um” kot um, ki se nanaša na nivo džhān in nematerialnih meditativnih dosežkov, in “nedvignjen um” in “presegajoč um” kot um, ki se nanaša na nivo zavedanja čutne sfere. “Osvobojeni um” mora biti razumljen kot um, ki je začasno in delno osvobojen nečistosti skozi vpogled džhān. 

[16] Dejavniki nastajanja in izginevanja v umu so isti kot za telo, razen da je hrana nadomeščena z mentalnost-snovnost, kot pogojem za nastanek zavedanja (glej DN 15.22/ii.63).

[17] Beseda, ki je prevedena kot “pojav” je beseda z več pomeni, dhammā. V tem kontekstu se dhammā lahko razume tako, da vključuje vse fenomene razvrščene v kategorije Dhamme, Buddhovega učenja dejanskosti.

[18] Pet ovir (pañcanivaranā) so glavne notranje motnje za razvoj zbranosti in uvida. Želja po čutnosti se pojavi skozi nepremišljeno spremljanje čutno privlačnih objektov in se opusti z meditacijo na odvratnost (kot v §10 in §§14-30); zlobnost nastane skozi nepremišljeno spremljanje odvratnih objektov in se opusti z razvijanjem dobrohotnosti; lenost in topost nastaneta s podreditvijo dolgočasju in lenobi in se opustita z dviganjem energije; vznemirjenje in zaskrbljenost nastaneta skozi nespametno razmišljanje vznemirljivih misli in se opustita s pametnim razmišljanjem o spokojnosti; dvom nastane skozi nespametno razmišljanje o nejasnih stvareh in se opusti s študijem, raziskovanjem in spraševanjem. Ovire se popolnoma izkoreninijo samo s transcendentnimi potmi. Popolnejši opis glej v MN 27.18 in MN 39.13-14.

[19] Pet agregatov na katere deluje predpostavka (pañc’upādānakkhandhā) je pet skupin dejavnikov, ki jih vsebuje individualna osebnost. 

[20] Notranja področja so, kot je pokazano, šest čutnih sposobnosti; zunanje področje so predmeti, ki se na njih nanašajo. Ovire, ki nastanejo, zavisijo od tega ali se pari lahko razumejo kot privlačnost (pohlep), odbojnost (sovraštvo) in to podpirajoča zabloda.

[21] Kako se sedem dejavnikov prebujenja razvije v napredujočih sekvencah je razloženo v MN 118.29-40.

[22] “Raziskovanje pojavov” (dhammavicaya) pomeni skrbno preiskovanje mentalnih in fizičnih pojavov, ki jih v meditatorjev um prinaša pozornost.

[23] Komentarji razložijo v podrobnostih pogoje, ki vodijo do dozorevanja faktorjev prebujenja. 

[24] S tem poglavjem opazovanje dhamme, kot pojava, kulminira v razumevanju Dhamme v njeni jedrni formulaciji Štirih plemenitih resnic. Daljša Mahāsatipaṭṭhāna Sutta iz Digha Nikaye poda razširjene definicije in obdelavo vsake od resnic.

[25] Neprijetnost(dukkha) - mnogi to palijsko besedo prevajajo tudi kot trpljenje, tudi nezadovoljstvo, muka, ne-mir. Pomen obsega tako intenzivna stanja, kot tudi rahle neprijetnosti, ki se jih želimo izogniti ali otresti.

[26] Končna vednost, añña, je arahantovo vedenje o končni osvoboditvi. Nepovratnik (anāgāmitā) je seveda stanje ne-povratnika, tega, ki je prerojen v višji svet, kjer doseže končno Nibbāno, ne da bi se še kdaj ponovno vrnil v človeški svet.

 

Zelo dober komentar tega učenja je podal bhikkhu Ariyavaṃsa: https://pathpress.wordpress.com/2017/02/02/satipa%e1%b9%ad%e1%b9%adhana-setting-up-mindfulness/

 

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / september 2018, rev. december 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information

Menihove misli (adžan Hiriko)