(MN 11) Cūḷasīhanāda Sutta – Kratko učenje o levjem rjovenju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, samo tu je samotar, samo tu je drugi samotar, samo tu tretji samotar, samo tu četrti samotar. Nauki drugih so brez samotarjev: tako bi morali pravilno rjoveti vaše levje rjovenje.[1]

3. Možno je, menihi, da popotniki drugih sekt vprašajo: ‘Ampak na osnovi moči česa [argumenta] ali s pomočjo koga [avtoritete] častiti to trdijo?’ Popotnikom drugih sekt, ki tako vprašajo, se lahko odgovori: ‘Prijatelji, štiri stvari nam je objavil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in povsem razsvetljen; ko vidimo to v nas, pravimo: “Samo tu je samotar, samo tu je drugi samotar, samo tu je tretji samotar, samo tu je četrti samotar. Nauki drugih so brez samotarjev.” Kaj so te štiri stvari? Mi imamo zaupanje v učitelja, mi imamo zaupanje v Dhammo, mi smo izpolnili pravila in naši tovariši v Dhammi so nam dragi in prijetni, pa če so laiki ali pa tisti, ki so šli v brezdomstvo. To so štiri stvari, ki nam jih je objavil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in povsem razsvetljen, ko vidi v nas to, kar reče.’

4. Možno je, menihi, da ti popotniki drugih sekt rečejo: ‘Prijatelji, tudi mi imamo zaupanje v učitelja, to je, v našega učitelja; tudi mi imamo zaupanje v Dhammo, to je, v našo Dhammo; tudi mi moramo izpolniti pravila, to je, naša pravila; in naši tovariši v Dhammi so nam tudi dragi in prijetni, pa če so laiki ali pa tisti, ki so šli v brezdomstvo. Kakšna je tu razlika, prijatelji, kakšno je neskladje, kakšna je razlika med vami in nami?’

5. Popotnikom drugih sekt, ki tako vprašajo, se lahko odgovori: ‘Kako torej, prijatelji, je cilj eden ali jih je več?’ Da bi odgovorili pravilno, bi popotniki drugih sekt odgovorili: ‘Prijatelji, cilj je eden in ne več njih.’[2] - Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tistega, ki je pod vplivom poželenja ali je brez poželenja?’ Da bi odgovorili pravilno, bi popotniki drugih sekt odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki je brez poželenja, ne za tega, ki je pod vplivom poželenja.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom odpora ali za tistega, ki je brez odpora?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tega, ki je brez odpora, ne za tistega, ki je pod vplivom odpora.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tega, ki je pod vplivom zablode ali za tistega, ki je brez zablode?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tistega, ki ni pod vplivom zablode, ne za tistega, ki je pod vplivom zablode.’ -Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tistega, ki je pod vplivom hrepenenja ali za tistega, ki nima hrepenenja?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tistega, ki nima hrepenenja in ne za tistega, ki ima hrepenenje.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj tistega, ki je pod vplivom navezanosti ali za tistega, ki je brez navezanosti?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tistega, ki je brez navezanosti, ne za tistega, ki je navezan.’ -’Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tistega, ki ima vizijo ali za tistega, ki je brez vizije?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tistega z vizijo, ne za tistega brez vizije.’ - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tistega, ki podpira in nasprotuje ali za tistega, ki ne podpira in ne nasprotuje?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tistega, ki ne podpira in ne nasprotuje, ne za tistega, ki podpira in nasprotuje.’[3] - ‘Toda, prijatelji, ali je ta cilj za tistega, ki se veseli in uživa v obsedenosti uma ali za tistega, ki se ne veseli in ne uživa v obsedenosti uma?’ Da bi odgovorili pravilno, bi odgovorili: ‘Prijatelji, ta cilj je za tistega, ki se ne veseli in ne uživa v obsedenosti uma, ne za tistega, ki uživa v obsedenosti uma.’[4]

6. Menihi, obstajata dva pogleda: pogled obstoja in pogled ne-obstoja. Vsi samotarji ali brahmini, ki se sklicujejo na pogled obstoja, privzamejo pogled obstoja, sprejmejo pogled obstoja, so nasprotni pogledu ne-obstoja. Vsi samotarji ali brahmini, ki se sklicujejo na pogled ne-obstoja, privzamejo pogled ne-obstoja, sprejmejo pogled ne-obstoja, nasprotujejo pogledu obstoja.[5]

7. Na vse samotarje ali brahmine, ki ne razumejo kot dejansko je izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod[6] v primeru teh dveh pogledov, vpliva poželenje, vpliva sovraštvo, vpliva zabloda, vpliva hrepenenje, vpliva oprijemanje, so brez vizije, podpirajo in nasprotujejo in so navdušeni in uživajo v obsedenosti uma. Oni niso osvobojeni rojstva, staranja in smrti; skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; pravim, da niso osvobojeni trpljenja.

8. Vsi samotarji ali brahmini, ki razumejo kot dejansko je izvor, izginotje, potešitev, nevarnost in izhod v primeru teh dveh pogledov, so brez poželenja, brez sovraštva, brez zablode, brez hrepenenja, brez oprijemanja, z vizijo, niso vdani podpiranju in nasprotovanju in niso navdušeni in ne uživajo v obsedenosti uma. Oni so osvobojeni rojstva, staranja in smrti; skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; pravim, oni so osvobojeni trpljenja.

9. Menihi, obstaja štiri vrste predpostavk[7]. Katere štiri? Predpostavke čutnih užitkov, predpostavke pogledov, predpostavke morale in običajev in predpostavke nauka o sebstvu.

10. Čeprav nekateri samotarji in brahmini trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk, oni povsem ne opišejo popolnega razumevanja vseh vrst predpostavk.[8] Oni opišejo popolno razumevanje predpostavk čutnih užitkov, brez opisovanja popolnega razumevanja predpostavk pogledov, predpostavk morale in običajev in predpostavk nauka o sebstvu. Zakaj je tako? Ti dobri samotarji in brahmini ne razumejo treh stopenj predpostavk, kot dejansko so. Zato, čeprav trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk, oni opišejo samo predpostavke čutnih užitkov in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavk pogledov, predpostavk morale in običajev in predpostavk nauka o sebstvu.

11. Čeprav nekateri samotarji in brahmini trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk… oni opišejo popolno razumevanje predpostavk čutnih užitkov in predpostavk pogledov in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavk morale in običajev in predpostavk sebstva. Zakaj je tako? Oni ne razumejo dveh stopenj… zato oni opišejo samo popolno razumevanje predpostavk čutnih užitkov in predpostavk pogledov in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavk morale in običajev in predpostavk nauka o sebstvu.

12. Čeprav nekateri samotarji in brahmini trdijo, da pojasnjujejo popolno razumevanje vseh vrst predpostavk … oni opišejo popolno razumevanje predpostavk čutnih užitkov, predpostavk pogledov in predpostavk morale in običajev in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavk sebstva. Oni ne razumejo ene stopnje… zato oni opišejo samo popolno razumevanje predpostavk čutnih užitkov, predpostavk pogledov in predpostavk morale in običajev in ne opišejo popolnega razumevanja predpostavk nauka o sebstvu.[9]

13. Menihi, v takšni Dhammi in disciplini, je razumljivo, da zaupanje v učitelja ni pravilno usmerjeno, da zaupanje v Dhammo ni pravilno usmerjeno, da izpolnitev predpisov ni pravilno usmerjeno in da naklonjenost med tovariši v Dhammi ni pravilno usmerjena. Zakaj je tako? Zato, ker je tako takrat, ko sta Dhamma in disciplina slabo razglašeni in slabo razloženi, ti ne osvobajata, ne vodita k miru in ju razlaga nekdo, ki ni popolnoma razsvetljen.

14. Menihi, ko Tathāagata, izpopolnjen in popolno razsvetljen trdi, da razlaga popolno razumevanje vseh vrst predpostavk, on dovršeno opiše popolno razumevanje vseh vrst predpostavk: on opiše popolno razumevanje predpostavk čutnih užitkov, predpostavk pogledov, predpostavk morale in običajev in predpostavk nauka o sebstvu.

15. Menihi, v takšni Dhammi in disciplini je razumljivo, da je zaupanje v učitelja pravilno usmerjeno, da je zaupanje v Dhammo pravilno usmerjeno, da je izpolnitev predpisov pravilno usmerjena in da je naklonjenost med tovariši v Dhammi pravilno usmerjena. Zakaj je tako? Ker je tako takrat, ko sta Dhamma in disciplina dobro razglašeni in dobro razloženi, sta osvobajajoči, vodita k miru in ju razlaga nekdo, ki je popolnoma razsvetljen.

16. Ali te štiri vrste predpostavk imajo to, kar je njihov izvor, kar je njihovo poreklo, iz česa so rojene in nastale?

Te štiri vrste predpostavk imajo želje za svoj izvor, želje za svoje poreklo, rojene in nastale so iz želje.[10] Kaj imajo želje za svoj izvor … ? Želje imajo občutke za svoj izvor … Kaj ima občutek za svoj izvor … ? Občutek ima kontakt za svoj izvor … Kaj ima kontakt za svoj izvor … ? Kontakt ima šest osnov čutil za svoj izvor … Kaj ima šest osnov čutil za svoj izvor … ? Šest osnov čutil ima ime-in-materijo za svoj izvor … Kaj ima ime-in-materija za svoj izvor … ? Ime-in-materija ima zavedanje za svoj izvor … Kaj ima zavedanje za svoj izvor … ? Zavedanje ima tvorbe za svoj izvor … Kaj imajo tvorbe za svoj izvor … ? Tvorbe imajo nevednost za svoj izvor, nevednost za svoje poreklo, ona so rojene in nastale iz nevednosti.

17. Menihi, ko je nevednost opuščena in se pojavi pravo znanje v menihu, potem z ugašanjem nevednosti in pojavljanjem pravega znanja v njem ni več privzetih čutnih užitkov, ni več privzetih pogledov, ni več privzete morale in običajev, ni več  privzetega nauka o sebstvu. Ko v njem ni predpostavk, ni zmeden. Ko ni zmeden, on sam doseže Nibbāno. On razume: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno narediti je narejeno, nič več ni prihoda v katerokoli stanje bivanja.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Fraza “samo tu” pomeni samo v Buddhovem predpisu. Štirje samotarji (samaṇa), ki se omenjajo, so štiri stopnje plemenitih učencev – vstopajoči v tok, enkratni povratnik, nepovratnik in arahant. “Levje rjovenje” (sihanāda) je v skladu s komentarji MA, rjovenje nadvlade in poguma, rjovenje, ki se ga ne more ovreči. V povezavi z Buddhovim razglasom, glej tudi njegovo razpravo s Subhaddo v Mahaparinibbana Sutti (DN 16:5.27/ii.151-52).

[2] Komentarji MA: Tudi če sledilci drugih sekt vsi razglašajo  da je cilj arahantstvo (razumljeno v splošnem načinu kot duhovna odličnost), oni kažejo druge dosežke kot cilj v skladu z njihovimi pogledi. Tako brahmini razglašajo da je cilj Brahma-svet, asketi razglašajo bogove Strujajočega žarenja, popotniki razglašajo bogove Sijoče slave in Ājivaki nezaznavajoče stanje, za katerega si zamišljajo, da je “neskončen um.”

[3] “Podpiranje in nasprotovanje” (anurodhapaṭivirodha) pomeni reagirati s privlačnostjo skozi poželenje in z odbojnostjo skozi sovraštvo.

[4] Papañca, v skladu s komentarji MA, je tukaj mentalna aktivnost, ki ju upravljata poželenje in pogledi.

[5] Pogled obstoja (bhavadiṭṭhi) je eternalizem, vera v večno sebstvo; pogled ne-obstoja (vibhavadiṭṭhi) je propad, zanikanje vsakega principa kontinuitete, kot temelja za prerojenje in kammično maščevanje. Sprejetje enega pogleda ima za posledico nasprotovanje drugim in to je povezano s prejšnjo trditvijo, da je cilj za tistega, ki ne podpira in nasprotuje.

[6] Kot izvor (samudaya) teh pogledov, komentarji MA omenjajo osem pogojev: pet agregatov, nevednost, kontakt, zaznavanje, misel, nespametno pozornost, slabe prijatelje in glas drugega. Njihovo izginotje (atthangama) je pot vstopajočega v tok, ki izkorenini vse napačne poglede. Njihovo zadovoljitev (assāda) se lahko razume kot zadovoljitev psiholoških potreb, ki jih določajo; njihova nevarnost (ādināva) je trajna vezava, katero vzpostavljajo; izhod (nissaraṇa) od tega je Nibbāna.

[7] Op.p.: Upādāna (privzetost) - Gre za “substratum” našega pogleda na svet, za prevzemanje, predpostavke, domneve, sredstva, ki poganjajo ogenj (poglede). Op.p.: Glej tudi razlago NanaviraThera Notes on Dhamma, str 11.

[8] Komentarji MA opisujejo popolno razumevanje (pariñña) kot preseganje, superiornost (samatikkama), z sklicevanjem na opazke komentarjev o pahānapariñña, “popolnim razumevanjem kot opustitvijo.”

[9] Ta odlomek jasno določa, da je kritični dejavnik, ki razlikuje Buddhovo učenje od vseh drugih religij in filozofskih prepričanj njegovo “popolno razumevanje predpostavk doktrine o sebstvu.” To pomeni, da je samo Buddha sposoben pokazati, kako premagati vse poglede o sebstvu z razvijanjem prodiranja resnice o ne-sebstvu. Ker drugim duhovnim učiteljem primanjkuje to razumevanje o ne-sebstvu, je njihova trditev, da popolno razumejo tri druge vrste predpostavk, prav tako sumljiva.

[10] Ta odlomek pojasnjuje, kako se privzetost opusti. predpostavk se sledi nazaj do njenega izvornega vzroka v neznanju, potem se prikaže uničenje neznanja, kar je sredstvo za izkoreninjenje predpostavk.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2016

 

© SloTheravada, 2016

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.