(MN 18) Madhupiṇḍika Sutta – Medena krogla

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Sakyan pri Kapilavatthu v Nigrodovem parku.

2. Potem, ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel, vzel svojo posodo in zunanjo oblačilo in odšel v Kapilavatthu po hrano. Ko je hodil po hrano v Kapilavatthu in se vrnil iz hoje za miloščinsko hrano, ko je pojedel, je odšel do Velikega gozda, kjer je prebival. Tam je sedel ob vznožje mladega drevesa bilva, da bo prebil dan.

3. Sakyan Daṇḍapāni je po svojem sprehodu tudi odšel v Veliki gozd in ko je vstopil v Veliki gozd, je odšel do mladega drevesa bilva, kjer je bil Blaženi. Z njim je izmenjal pozdrave in ko je bil vljudnosten in družaben pogovor končan, se je postavil na stran, se oprl na svojo palico, ter vprašal Blaženega: “Kaj samotar trdi, kaj on uči?”[1]

4. “Prijatelj, jaz trdim in učim moje učenje na takšen način, da se ne prepiraš s slehernim v svetu z njihovimi bogovi, njihovimi Marami in njihovimi Brahmami, v tej generaciji z njihovimi samotarji in brahmini, njihovimi princi in njihovim ljudstvom; na takšen način, da se zaznave nič več ne nahajajo prikrite v brahminu, ki prebiva ločen od čutnih užitkov, brez zmedenosti, odrezan od skrbi, brez hrepenenja po katerikoli vrsti bivanja.”[2]

5. Ko je bilo to rečeno, je Sakyan Daṇḍapāni zmajal z glavo, premaknil svoj jezik in dvignil svoje obrvi, dokler njegovo čelo ni bilo nagubano v treh gubah.[3] Nato je odšel, opirajoč se na svojo palico.

6. Potem, ko je bil večer, je Blaženi vstal iz meditacije in odšel v Nigrodhov park, kjer je sedel na sedež, ki je bil pripravljen zanj in povedal menihom, kaj se je zgodilo. Neki menih je vprašal Blaženega:

7. “Toda, častiti gospod, kako Blaženi trdi in uči [svoje učenje] na tak način, da se ne prepiraš s slehernim v svetu z njihovimi bogovi, njihovimi Marami in njihovimi Brahmami, v tej generaciji s svojimi samotarji in brahmini, njihovimi princi in njihovim ljudstvom? In kako častiti gospod, da se zaznave ne nahajajo prikrite v Blaženem, da je brahmin, ki prebiva ločen od čutnih užitkov, brez zmedenosti, odrezan od skrbi, brez hrepenenja po katerikoli vrsti bivanja?”

8. “Menihi, glede na vzrok, skozi katerega dojemljivi koncepti, nastali iz širjenja spekulacij obsedajo človeka (papañcasaññāsaṅkhā): če se ne najde nič od tega, v čemer bi našli veselje, ga sprejeli in se ga držali, je to konec
osnovnih nagnjenj (anusaya) do poželenja (rāga),
osnovnih nagnjenj do odpora (paṭigha),
osnovnih nagnjenj do pogledov (diṭṭhi),
osnovnih nagnjenj do dvoma (vicikicchā),
osnovnih nagnjenj do samoljubja (māna),
osnovnih nagnjenj do želje po eksistenci (bhavarāga),
osnovnih nagnjenj do nevednosti (avijjā);

to je konec zatekanja k palicam in orožju, k pretepom, sporom, prepiru, obtoževanju, zlobnemu govorjenju in lažnivemu govoru; tukaj vsa škodljiva stanja izginejo, brez ostanka.”

9. To je tisto, kar je rekel Blaženi. Ko je to rekel, se je Vzvišeni dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje prebivališče.

10. Kmalu za tem, ko je Blaženi odšel, so menihi ocenili: “Prijatelji, Blaženi je vstal iz svojega sedeža in odšel v svoje prebivališče, ko je podal kratek povzetek, brez razlaganja podrobnega pomena. Kdo bo to natančno razložil?” Potem so ugotovili: “Častiti Mahā Kaccana je hvaljen od učitelja in spoštovan od njegovih modrih tovarišev v posvečenem življenju.[4] On je sposoben razlaganja podrobnega pomena. Pojdimo do njega in ga vprašamo o pomenu tega.”

11. Potem so menihi odšli do častitega Mahā Kaccana in izmenjali pozdrave z njim. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, so sedli na stran in mu povedali, kaj se je zgodilo in dodali: “Naj nam častiti Mahā Kaccana to razloži.”

12. [Častiti Mahā Kaccana je odgovoril:] “Prijatelji, to je tako, kot da človek, ki potrebuje srčevino[5], išče srčevino, potuje v iskanju srčevine, misli da bi se lahko srčevina iskala med vejami in listjem velikega drevesa, ki stoji in poseduje srčevino, in on bi šel mimo vznožja in debla tega drevesa. In tako je tudi z vami, častiti gospodje, ko menite, da bi me morali vprašati o pomenu tega potem, ko ste šli mimo Blaženega, ko ste se osebno srečali z učiteljem. Glede védenja, Blaženi vé; videnja, on vidi; on je vizija, on je znanje, on je Dhamma, on je sveti; on je ta, ki govori, razglaša, je razlagalec pomena, je podeljevalec nesmrtnosti, gospodar Dhamme, Tathāgata. Takrat je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega o pomenu. Kot vam je povedal, tako bi si morali to zapomniti.”

13. “Zagotovo, prijatelj Kaccana, ko vé, Blaženi vé; ko vidi, on vidi; on je vizija … Tathāgata. To je bil čas, ko bi morali vprašati Blaženega po pomenu. Kot nam je povedal, tako bi si morali to tudi zapomniti. Vendarle, častiti Mahā Kaccana je hvaljen od učitelja in čislan od svojih modrih tovarišev v posvečenem življenju. Častiti Mahā Kaccana je sposoben razlaganja podrobnih pomenov tega povzetka, ki ga je na kratko podal Blaženi, brez razlaganja natančnega pomena. Naj to častiti Mahā Kaccana razloži, in naj mu ne bo to nadležno.”

14. “Potem poslušajte, prijatelji, in skrbno pazite, kar bom rekel.” - “Da, prijatelj,” so odgovorili menihi. Častiti Mahā Kaccana je rekel:

15. “Prijatelji, ko se je Blaženi dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, potem ko je na kratko podal povzetek brez razlaganja natančnega pomena, to je : ‘Menihi, glede na vzrok, skozi katerega dojemljivi koncepti, nastali iz širjenja spekulacij obsedajo človeka (papañcasaññāsaṅkhā): če se ne najde ničesar od tega, v čemer bi našli veselje, ga sprejeli in se ga držali, je to konec osnovnih teženj do poželenja … to je konec zatekanja k palicam in orožju … tukaj ta zla škodljiva stanja prenehajo brez ostanka,’ jaz razumem podroben pomen tega, da je to, kot sledi:

16. Zaradi očesa (cakkhu) in materije (rūpa) pride do zavesti očesa (cakkhuviññāṇa). Srečanje teh treh je kontakt (phassa). Kontakt pogojuje občutek (vedanā). Kar nekdo čuti, to zaznava (saññā). Kaj zaznava, o tem potem razmišlja (vitakketi). Kar misli, to obseda njegov um. Obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami se pojavi v človeku z ozirom na pretekle, prihodnje in sedanje materije, spoznane z očmi.[6]

Zaradi ušesa (sota) in zvoka (sadda)… Zaradi nosu (ghāna) in vonja (gandha) … Zaradi jezika (jivhā) in okusa (rasa)… Zaradi telesa (kāya) in otipljivosti (phoṭṭhabba)… Zaradi uma (mana) in misli (dhamma), se pojavi zavestnost uma. Srečanje teh treh je kontakt (phassa). Kontakt pogojuje občutek (vedanā). Kar nekdo čuti, to zaznava (saññā). Kaj zaznava, o tem potem razmišlja (vitakketi). Kar misli, to obseda njegov um. Obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami se pojavi v človeku z ozirom na pretekle, prihodnje in sedanje materije, spoznane skozi um.

17. Ko je tam oko, oblika in zavestnost očesa, je mogoče pokazati na kontakt. Ko je tam kontakt, je mogoče pokazati na občutek. Ko je tam občutek, je mogoče pokazati na zaznavo. Ko je tam zaznava, je mogoče pokazati na razmišljanje. Ko je tam razmišljanje, je mogoče pokazati na obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami zaradi zaznav.

Ko je tam uho, zvok in zavestnost ušesa … Ko je tam nos, vonj in zavestnost nosu … Ko je tam jezik, okus in zavestnost jezika … Ko je tam telo, otipljivost in zavestnost telesa … Ko je tam um, umski predmet in zavestnost uma … je mogoče pokazati na obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami zaradi zaznav.

18. Ko tam ni očesa, ne oblike, ne zavestnosti očesa, je nemogoče pokazati na kontakt. Ko tam ni kontakta, je nemogoče pokazati na občutek. Ko tam ni občutka, je nemogoče pokazati na zaznavanje. Ko ni zaznavanja, je nemogoče pokazati na razmišljanje. Ko tam ni razmišljanja, ni mogoče pokazati na obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami zaradi zaznav.

Ko tam ni ušesa, ne zvoka, ne zavestnosti ušesa … Ko tam ni nosa, ne vonja in ne zavestnosti nosu …Ko tam ni jezika, ne okusa in ne zavestnosti jezika … Ko tam ni telesa, ne otipljivosti in ne zavestnosti telesa … Ko tam ni uma, ne umskega predmeta in ne zavestnosti uma … ni mogoče pokazati na obsedenost z izkrivljenimi, goljufivimi mislimi in idejami zaradi zaznav.

19. Prijatelji, Blaženi se je dvignil iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče, potem ko je na kratko podal povzetek brez razlaganja natančnega pomena, to je : ‘Menihi, glede na vzrok, skozi katerega dojemljivi koncepti, nastali iz širjenja spekulacij obsedajo človeka (papañcasaññāsaṅkhā): če se ne najde ničesar od tega, v čemer bi našli veselje, ga sprejeli in se ga držali, je to konec
osnovnih nagnjenj (anusaya) do poželenja (rāga),
osnovnih nagnjenj do odpora (paṭigha),
osnovnih nagnjenj do pogledov (diṭṭhi),
osnovnih nagnjenj do dvoma (vicikicchā),
osnovnih nagnjenj do samoljubja (māna),
osnovnih nagnjenj do želje po eksistenci (bhavarāga),
osnovnih nagnjenj do nevednosti (avijjā);

to je konec zatekanja k palicam in orožju, k pretepom, sporom, prepiru, obtoževanju, zlobnemu govorjenju in lažnivemu govoru; tukaj vsa škodljiva stanja izginejo, brez ostanka,’ jaz razumem podroben pomen tega povzetka. Sedaj, prijatelji, če želite, pojdite do Blaženega in ga vprašajte o pomenu tega. Kot vam je Blaženi razložil, tako bi si morali to zapomniti.”

20. Potem so se menihi, ko so jih navdušile in razveselile besede častitega Mahā Kaccana, dvignili iz svojih sedežev in odšli do Blaženega. Ko so se mu poklonili, so sedli na stran in Blaženemu povedali vse, kar se je dogodilo po tem, ko jih je zapustil in dodali: “Potem, častiti gospod, smo odšli do častitega Mahā Kaccana in ga vprašali o pomenu. Častiti Mahā Kaccana nam je razložil pomen s temi besedami, izjavami in frazami.”

21. “Mahā Kaccana je moder, menihi, Mahā Kaccana ima veliko modrost. Če bi me vprašali po pomenu tega, bi vam jaz to razložil na isti način, kot vam je Mahā Kaccana. Takšen je pomen in vi bi si morali to zapomniti.”

22. Ko je bilo to rečeno, je častiti Ananda rekel Blaženemu: “Častiti gospod, tako kot če bi mož, izčrpan z lakoto in šibkostjo naletel na medeno kroglo,[7] in bi med njenim uživanjem našel sladek, prijeten okus; tako tudi, častiti gospod, bi vsak sposobno misleči menih med preiskovanjem z modrostjo pomena tega učenja o Dhammi, našel zadovoljstvo in zaupanje uma. Častiti gospod, kakšno je ime tega učenja o Dhammi?”

“Ananda, lahko si zapomniš to učenje o Dhammi kot ‘Učenje medene krogle.’“

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Ananda je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe

[1] Daṇḍapāni, katerega ime pomeni “palica v roki,” je bil tako imenovan zato, ker se je bahavo sprehajal naokoli z zlato sprehajalno palico, čeprav je bil še vedno mlad in zdrav. V skladu s komentarji MA, se je on pridružil Devadatti, Buddhovemu glavnemu nasprotniku, ko je ta poskušal ustvariti razkol med Buddhovimi sledilci. Njegov način postavljanja vprašanj je aroganten in namerno provokativen.

[2] Prvi del Buddhovega odgovora neposredno nasprotuje Daṇḍapānijevemu agresivnem odnosu. Komentarji MA citirajo v tej zvezi SN 22:94/iii.138: “Menihi, jaz se ne pričkam s svetom, svet je tisti, ki se prička z mano. Ta, ki govori Dhammo, se ne prička z nikomer v svetu.” Drugi del pomeni, da za arahanta (tukaj kot “ta brahmin”, s sklicevanjem na samega Buddho), zaznave nič več ne prebudijo skritih osnovnih teženj k nečistostim, ki so naštete v §8.

[3] Ta odgovor se zdi, da je izraz frustracij in zmede.

[4] Častitega Mahā Kaccana je Buddha proglasil za najboljšega učenca v razlaganju natančnejših pomenov kratkih izrekov. Podobna razlaga je tudi v MN 133 in MN 138.

[5] Srčevina – kvaliteten les, jedro ali esenca česarkoli - glej MN 29 opomba 2.

[6] Ta odlomek kaže kako papañca, ki izhaja iz procesa spoznavanja, povzroča zaznavanje in stališča, ki presegajo in žrtvujejo njihovega nesrečnega ustvarjalca. Rokopis prevoda Majjhima nikaye častitega Ñānanamolija vsebuje njegovo opazko: “Srečanje očesa, oblike in zavestnosti očesa se imenuje kontakt. Kontakt je v skladu z odvisnostjo od izvora glavni pogoj za občutek. Občutek in zaznava sta neločljiva (MN 43.9). Kaj se zazna kot ‘to’, se misli o njegovih razlikah in je tako razdeljeno od ‘tega’ in od ‘mene.’ To razlikovanje – vsebuje hrepenenje po obliki, napačen pogled o stalnosti oblike, itd., in domislek ‘jaz sem’ – vodi do preobremenjenosti z računanjem zaželenosti preteklih in sedanjih oblik s pogledom, da bi dobili želene oblike v prihodnosti.” Morda je ključ do razlage tega odlomka razlaga častitega Mahā Kaccana verzov Bhaddekaratta v MN 133. Tam navdušenje v elementih spoznavanja igra pomembno vlogo v povzročanju suženjstva, in izdelava verzov v izrazih treh časovnih dob, z ozirom na tri čase v tej sutti.

[7] Velika sladka torta ali krogla, narejena iz moke, masla, melase, medu, sladkorja, itd. Glej tudi AN 5:194/iii.237.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2016

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.