(MN 12) Mahāsihanāda Sutta – Dolgo učenje o levjem rjovenju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Vesāliju, v gozdičku na zahodu zunaj mesta.

2. Takrat je Sunakkhatta, sin Licchavijev, pred kratkim zapustil Dhammo in disciplino.[1] To izjavo je dal pred zborovanjem v Vesāliju: “Samotar Gotama nima nobenih nadčloveških stanj, nobenih razlik v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih.[2] Samotar Gotama uči Dhammo [samo] tako, da jo razglaša z argumentiranjem. Sledi svojo lastno linijo preiskovanja, kot se mu ta kaže. Ko on kogarkoli uči Dhammo in ko jo ta prakticira, tega to vodi do popolnega uničenja trpljenja.”[3]

3. Potem, ko je bilo jutro, se je častiti Sāriputta oblekel in vzel svojo posodo in zunanjo obleko in odšel v Vesāli po hrano. Tam je slišal Sunakkhatta, sina Licchavijev, ko je povedal svojo izjavo pred zborom v Vesāliju. Ko je šel po hrano v Vesāli in se vrnil in ko je pojedel, je odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil je sedel na stran in povedal Blaženemu, kaj je rekel Sunakkhatta.

4. [Blaženi je rekel:] “Sāriputta, zapeljani človek Sunakkhatta je jezen in njegove besede so bile izrečene v jezi. Misleč, da dvomi v Tathāgato, ga je dejansko hvalil; zato je pohvala za Tathāgato, da reče o njem: ‘Ko on kogarkoli uči Dhammo in ko jo ta prakticira, tega to vodi do popolnega uničenja trpljenja.’

5. Sāriputta, ta zapeljani človek Sunakkhatta ne bo nikoli sklepal o meni v skladu z Dhammo: ‘Ta Blaženi je popoln, popolnoma razsvetljen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blažen.’[4]

6. In on ne bo nikoli sklepal o meni v skladu z Dhammo: ‘Ta Blaženi ima različne vrste nadnaravnih moči: iz ene osebe se razmnoži v več njih; iz več oseb postane ena; se pojavi in izgine; gre neovirano skozi steno, skozi ograjo, skozi goro, kakor tudi skozi prostor; se potopi v zemljo in pride iz nje tako, kot da bi bila to voda; hodi po vodi, ne da bi se potopil, tako kot da bi bila to zemlja; sedeč s prekrižanimi nogami potuje v prostoru kakor ptica; s svojimi rokami se dotika in udarja luno in sonce, ki sta tako močna in mogočna; obvlada telo celo tako daleč, kot je svet Brahme.’

7. In on ne bo nikoli sklepal o meni v skladu z Dhammo: ‘Z božanskim elementom ušesa, ki je prečiščeno in presega človeškega, ta Blaženi sliši obe vrsti zvokov, nebeške in človeške, te ki so daleč, kot tudi te, ki so blizu.’

8. In on ne bo nikoli sklepal o meni v skladu z Dhammo: ‘Ta Blaženi objema s svojim umom ume drugih bitij, drugih oseb. On razume um prizadet s poželenjem kot prizadetega s poželenjem in um neprizadet s poželenjem kot neprizadetega s poželenjem; on razume um prizadet s sovraštvom kot prizadetega s sovraštvom in um neprizadet s sovraštvom kot neprizadetega s sovraštvom; on razume um prizadet z zablodo kot prizadetega z zablodo in um neprizadet z zablodo kot neprizadetega z zablodo; on razume zgoščen um kot zgoščen in raztresen um kot raztresen um; on razume vzvišen um kot vzvišen in nevzvišen um kot nevzvišen; on razume prekosljiv um kot prekosljiv in neprekosljiv um kot neprekosljiv; on razume zbran um kot zbran in nezbran um kot nezbran; on razume osvobojen um kot osvobojen in neosvobojen um kot neosvobojen.’

 

(DESET MOČI TATHĀGATE)

9. Sāriputta, Tathāgata ima deset Tathāgatovih moči, zaradi katerih je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zaganja v tek kolo Brahme.[5] Katerih deset?

10. (1) V tem primeru, Tathāgata razume, kako dejansko je mogoče kot mogoče in nemogoče kot nemogoče.[6] To je Tathāgatova moč, ki jo Tathāgata ima, zaradi katere je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zaganja v tek kolo Brahme.

11. (2) Prav tako, Tathāgata razume, kakšen dejansko je rezultat izvedenih dejanj, v preteklosti, prihodnosti in sedanjosti, z možnostmi in z vzroki. Tudi to je Tathāgatova moč … [7]

12. (3) Prav tako, Tathāgata razume, kakšen dejansko so poti, ki vodijo do vseh destinacij. Tudi to je Tathāgatova moč … [8]

13. (4) Prav tako, Tathāgata razume, kako dejansko je svet s svojimi mnogimi in različnimi elementi. Tudi to je Tathāgatova moč … [9]

14. (5) Prav tako, Tathāgata razume, kako dejansko je kako imajo bitja različna nagnjenja. Tudi to je Tathāgatova moč … [10]

15. (6) Prav tako, Tathāgata razume, kako dejansko je z razpolaganjem sposobnosti drugih bitij, drugih oseb. Tudi to je Tathāgatova moč … [11]

16. (7) Prav tako, Tathāgata razume, kako dejansko je nečistost, čiščenje in odkritje z ozirom na jhāne, osvoboditve, zbranosti in dosežke. Tudi to je Tathāgatova moč … [12]

17. (8) Prav tako, Tathāgata razmišlja o svojih mnogoterih preteklih življenjih, to je eno rojstvo, dva rojstva, tri rojstva, štiri rojstva, pet rojstev, deset rojstev, dvajset rojstev, trideset rojstev, štirideset rojstev, petdeset rojstev, sto rojstev, tisoč rojstev, sto tisoč rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako se z njihovimi vidiki in podrobnostmi on spomni svojih številnih preteklih življenj. Tudi to je Tathāgatova moč …

18. (9) Prav tako, z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, Tathāgata vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razumel je, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so bila z zlomom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako je z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, videl bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razumel, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji. Tudi to je Tathāgatova moč …

19. (10) Prav tako, s svojo uresničitvijo z neposrednim znanjem, Tathāgata tukaj in sedaj vstopi in prebiva v osvobojenosti uma in osvobojenosti z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov. Tudi to je Tathāgatova moč, ki jo Tathāgata ima, zaradi katere je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zaganja v tek kolo Brahme.

20. Tathāgata ima deset Tathāgatovih moči, zaradi katerih je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zaganja v tek kolo Brahme.

21. Sāriputta, ko vem in vidim tako, naj kdorkoli reče o meni: ‘Samotar Gotama nima nobenih nadčloveških stanj, nobene razlike v znanju in viziji, vredne plemenitih. Samotar Gotama uči Dhammo [samo] tako, da jo razglaša z argumentiranjem. Sledi svoji lastni liniji preiskovanja, kot se mu ta kaže’ – razen če on opusti to trditev in to stanje uma in se odreče temu pogledu, potem bo tako zanesljivo, kot bi bil odnesen in bil položen tja, končal v peklu[13]. Tako, kot bi menih, ki ima krepost, zbranost in modrost tukaj in sedaj užival končno znanje, tako se bo zgodilo v tem primeru, pravim, da če ne zapusti te trditve in tega stanja uma in se odreče temu pogledu, potem bo tako zanesljivo, kot bi bil odnesen in bil položen tja, končal v peklu.

 

(ŠTIRI VRSTE NEUSTRAŠENOSTI)

22. Sāriputta, Tathāgata ima štiri vrste neustrašenosti, zaradi katerih je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zaganja v tek kolo Brahme. Katere štiri?

23. V tem primeru ne vidim nobene podlage, na osnovi katere bi me katerikoli samotar ali brahmin ali bog ali Mara ali Brahmā ali sploh kdorkoli v svetu lahko, v skladu z Dhammo, obtožil: ‘Medtem ko trdiš, da si popolno razsvetljen, nisi popolno razsvetljen v zvezi z nekaterimi stvarmi.’ In ker ne vidim nobene podlage za to, jaz prebivam v varnosti, pogumu in neustrašenosti.

24. Jaz ne vidim nobene podlage, na osnovi katere bi me katerikoli samotar … ali sploh kdorkoli lahko obtožil: ‘Medtem ko ti trdiš, da si uničil vplive, teh vplivov nisi uničil.’ In ker ne vidim nobene podlage za to, jaz prebivam v varnosti, pogumu in neustrašenosti.

25. Jaz ne vidim nobene podlage, na osnovi katere bi me katerikoli samotar … ali sploh kdorkoli lahko obtožil: ‘Te stvari, ki jih imenuješ ovire, niso sposobne ovirati tega, ki se z njimi spopade.’ In ker ne vidim nobene podlage za to, jaz prebivam v varnosti, pogumu in neustrašenosti.

26. Jaz ne vidim nobene podlage, na osnovi katere bi me katerikoli samotar … ali sploh kdorkoli lahko obtožil: ‘Ko nekoga učiš Dhammo, ga ko jo on prakticira, to ne vodi do popolnega uničenja trpljenja.’ In ker ne vidim nobene podlage za to, jaz prebivam v varnosti, pogumu in neustrašenosti.

27. Tathāgata ima te štiri vrste neustrašenosti, zaradi katerih je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zaganja v tek kolo Brahme.

28. Sāriputta, ko jaz vem in vidim tako, naj kdorkoli reče o meni … bo končal v peklu.

 

(OSEM ZBOROV)

29. Sāriputta, obstaja osem zborov. Katerih osem? Zbor plemenitih, zbor brahminov, zbor hišnih gospodarjev, zbor samotarjev, zbor bogov nebes Štirih velikih kraljev, zbor bogov nebes Triintridesetih, zbor Marinega spremstva, zbor Brahm. Ker poseduje štiri vrste neustrašenosti, se Tathāgata približa in vstopi v osem zborov.

30. Spominjam se, da sem se približal več stotinam zborov plemenitih … več stotinam zborov brahminov … več stotinam zborov hišnih gospodarjev… več stotinam zborov samotarjev … več stotinam zborov bogov nebes Štirih velikih kraljev … več stotinam zborov bogov nebes Triintridesetih … več stotinam zborov Marinega spremstva … več stotinam zborov Brahm. Nekdaj sem sedel z njimi in se z njimi pogovarjal in imel pogovore z njimi, vendar ne vidim osnove za mišljenje, da bi lahko strah ali bojazljivost prišla vame. In ker ne vidim razloga za to, jaz prebivam v varnosti, pogumu in neustrašenosti.

31. Sāriputta, ko vem in vidim tako, naj kdorkoli reče o meni … bo končal v peklu.

 

(ŠTIRI VRSTE ROJSTEV)

32. Sāriputta, obstajajo štiri vrste rojstev. Katere štiri? Rojstvo iz jajca, rojstvo iz maternice, rojstvo iz vlage in spontano rojstvo.

33. Kaj je rojstvo iz jajca? Obstajajo bitje, ki so rojena s predrtjem jajčne lupine; to se imenuje rojstvo iz jajca. Kaj je rojstvo iz maternice? Obstajajo bitja, ki se rodijo s pretrganjem notranje jajčne opne; to se imenuje rojstvo iz maternice. Kaj je rojstvo iz vlage? Obstajajo bitja, ki so rojena v gnijoči ribi, gnijočem truplu, v gnijočem testu v greznici ali v kanalizaciji; to se imenuje rojstvo iz vlage. Kaj je spontano rojstvo? Obstajajo bogovi in prebivalci pekla in določena človeška bitja in nekatera bitja v nižjih svetovih; to se imenuje spontano rojstvo. To so štiri vrste rojstev.

34. Sāriputta, ko vem in vidim tako, naj kdorkoli reče o meni … bo končal v peklu.

 

(PET NAMEMBNIH KRAJEV IN NIBBĀNA)

35. Sāriputta, obstaja pet namembnih krajev. Katerih pet? Pekel, živalski svet, svet duhov, človeških bitij in bogov.[14]

36. (1) Jaz razumem pekel in pot ter način, ki vodi do pekla. In jaz tudi razumem, kako se bo ta, ki je stopil na to pot, ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje bede, v slabo okolico, v spodnji svet, v pekel.

(2) Jaz razumem živalski svet in pot ter način, ki vodi do živalskega sveta. In jaz tudi razumem, kako se bo ta, ki je stopil na to pot, ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil v živalskem svetu.

(3) Jaz razumem svet duhov in pot ter način, ki vodi do sveta duhov. In jaz tudi razumem, kako se bo ta, ki je stopil na to pot, ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil v svetu duhov.

 (4) Jaz razumem človeška bitja in pot in način, ki vodi do človeškega sveta. In jaz tudi razumem, kako se bo ta, ki je stopil na to pot, ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil med človeškimi bitji.

(5) Jaz razumem bogove in pot ter način, ki vodi do sveta bogov. In jaz tudi razumem, kako se bo ta, ki je stopil na to pot, ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil v srečnem namembnem kraju, v nebeškem svetu.

(6) Jaz razumem Nibbāno in pot ter način, ki vodi do Nibbāne. In jaz tudi razumem, kako bo ta, ki je stopil na to pot, z lastnim spoznanjem z neposrednim izkustvom v tem življenju vstopil in ostal v osvobojenosti uma in osvobojenosti z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov.

37. (1) Z obdanjem uma določene osebe s svojim umom, jo razumem tako: ‘Ta oseba se obnaša tako, se tako vede, je zavzela takšno pot, da se bo ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje bede, v slabo okolico, v spodnji svet, v pekel.’ In potem kasneje, z božanskim očesom, ki je prečiščeno in prekaša človeškega vidim, da se je ob prenehanju telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje bede, v slabo okolico, v pekel, in doživlja izredno boleče, grozne, prebadajoče občutke. Predpostavimo, da obstaja oglarska kopa z luknjo, ki je globlja od višine človeka, polna žarečega oglja, brez plamena in dima; in potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in je usmerjena do te luknje v oglarski kopi. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta oseba se tako obnaša, se vede tako, je zavzela takšno pot, da bo prišla do te luknje v oglarski kopi’; in kasneje vidi, da je on padel v to luknjo v oglarski kopi in doživlja izredno boleče, grozne, prebadajoče občutke. Tako tudi, z obdajanjem uma z umom … prebadajoče občutke.

38. (2) Z obdanjem uma določene osebe s svojim umom, jo razumem tako: ‘Ta oseba se obnaša tako, se tako vede, je zavzela takšno pot, da se bo ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavila v živalski svet.’ In potem kasneje z božanskim očesom, ki je prečiščeno in prekaša človeškega vidim, da se je ob prenehanju telesa, po smrti, ponovno pojavila v živalskem svetu in doživlja izredno boleče, grozne, prebadajoče občutke. Predpostavimo, da obstaja greznica, bolj globoka kot je človek, polna umazanije; in potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in je usmerjena do greznice. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta oseba se tako obnaša … da bo prišla do te greznice’; in kasneje vidi, da je on padel v greznico in doživlja izredno boleče, grozne, prebadajoče občutke. Tako tudi, z obdajanjem uma z umom … prebadajoče občutke.

39. (3) Z obdanjem uma določene osebe s svojim umom, jo razumem tako: ‘Ta oseba se obnaša tako, se tako vede, je zavzela takšno pot, da se bo ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavila v svet duhov.’ In potem kasneje … vidim, da … ponovno pojavil v svet duhov in doživlja precej boleč občutek. Predpostavimo, da obstaja drevo, ki raste na neravnih tleh z bornim listjem, ki dajejo le polsenco; in potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in je usmerjena do tega istega drevesa. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta oseba se tako obnaša … da bo prišla do tega istega drevesa’; in potem kasneje on vidi, da ta sedi ali leži v senci tega drevesa in doživlja zelo boleč občutek. Tako tudi, z obdajanjem uma z umom … zelo boleč občutek.

40. (4) Z obdanjem uma določene osebe s svojim umom, jo razumem tako: ‘Ta oseba se obnaša tako, se tako vede, je zavzela takšno pot, da se bo ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavila med človeškimi bitji.’ In potem kasneje … vidim, da … ponovno pojavila med človeškimi bitji in doživlja zelo prijeten občutek. Predpostavimo, da raste drevo na ravnih tleh, z gostim listjem, ki daje gosto senco; in potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in je usmerjena do tega istega drevesa. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta oseba se tako obnaša … da bo prišel do tega istega drevesa’; in potem kasneje on vidi, da on sedi ali leži v senci tega drevesa in doživlja zelo prijeten občutek. Tako tudi, z obdajanjem uma z umom … zelo prijeten občutek.

41. (5) Z obdanjem uma določene osebe s svojim umom, jo razumem tako: ‘Ta oseba se obnaša tako, se tako vede, je zavzela takšno pot, da se bo ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavila v srečnem namembnem kraju, v nebeškem svetu.’ In potem kasneje … vidim, da … ponovno pojavila v srečnem namembnem kraju, v nebeškem svetu in doživlja izredno prijetne občutke. Predpostavimo, da obstaja dvorec, ki ima zgornji del ometan znotraj in zunaj, zavarovan z ograjo, z roletami na oknih, in v njem je bil kavč, prekrit s preprogami, odejami in rjuhami, s prekrivalom iz jelenje kože, z baldahinom, kakor tudi s škrlatnimi blazinami za tako [glavo in nogo]; in potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in je usmerjena do tega istega dvorca. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta oseba se tako obnaša … da bo prišla do tega istega dvorca’; in potem kasneje on vidi, da on sedi ali leži v tem istem prostoru v tem dvorcu in izkuša izredno prijetne občutke. Tako tudi, z obdajanjem uma z umom … izredno prijetne občutke..

42. (6) Z obdanjem uma določene osebe s svojim umom, jo razumem tako: ‘Ta oseba se obnaša tako, se tako vede, je zavzela takšno pot, da se bo s svojim uresničenjem z neposrednim znanjem, ona tukaj in sedaj vstopila in prebivala v osvoboditvi uma in osvoboditvi z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov.’ In potem kasneje vidim, da je z uresničenjem z neposrednim znanjem, on tukaj in sedaj vstopil in prebival v osvoboditvi uma in osvoboditvi z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov in doživlja izredno prijetne občutke. Predpostavimo, da obstaja ribnik s čisto, prijetno, hladno vodo, prozorno, z gladkimi bregovi, očarljiv in v bližini gostega gozda; in potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in je usmerjena do tega istega ribnika. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta oseba se tako obnaša … da bo prišel do tega istega ribnika’; in potem kasneje on vidi, da se je potopil v ribnik, se okopal, pil iz njega in razrešil vse svoje nadloge, utrujenost in vročino in je prišel spet ven in sedi ali leži v gozdu in doživlja izredno prijetne občutke. Tako tudi, z obdajanjem uma z umom … izredno prijetne občutke. To je pet namembnih krajev.

43. Sāriputta, ko jaz tako vem in vidim, naj bi kdorkoli rekel o meni: ‘Samotar Gotama nima nobenih nadnaravnih stanj, nobenih razlik v znanju in viziji, ki so vredni plemenitih. Samotar Gotama uči Dhammo [samo] tako, da jo razglaša z argumentiranjem. Sledi svoji lastni liniji preiskovanja, kot se mu ta kaže’ – razen če zapusti to trditev in to stanje uma in se odreče temu pogledu, bo tako zanesljivo, kot bi bil odnesen in bil položen tja, končal v peklu. Tako kot bi menih s posedovanjem kreposti, zbranosti in modrosti tukaj in sedaj užival končno znanje, tako se bo zgodilo v tem primeru, pravim, da dokler ne bo zapustil te trditve in tega stanja uma in opustil tega pogleda, bo tako zanesljivo, kot bi bil odnesen in bil položen tja, končal v peklu.

 

(BODHISATTVINE STROGOSTI)

44. Sāriputta, spominjam se, da sem živel posvečeno življenje in obvladoval štiri dejavnike. Prakticiral sem asketizem – ekstremni asketizem; prakticiral sem robatost – ekstremno robatost; prakticiral sem plašljivost – ekstremno plašljivost; prakticiral sem osamitev – ekstremno osamitev.[15]

45. Takšen je bil moj asketizem, Sāriputta, da sem hodil nag, zavračal običaje, si lizal roke, nisem prišel, ko so me vabili, se nisem ustavil, ko so me prosili; nisem sprejel hrane, ki so mi jo prinesli ali hrane, ki je bila zame posebej pripravljena ali so me povabili nanjo; nisem sprejel ničesar iz lonca, iz sklede, prek praga hiše, prek zabadanja, prek drobljenja, od dveh, ki jesta skupaj, od noseče ženske, od doječe ženske, od ženske sredi moškega, od tam kjer se oglašuje, da se deli hrana, od tam kjer čaka pes, od tam kjer brenčijo muhe; nisem sprejel rib ali mesa, nisem pil žganja, vina ali fermentiranih zvarkov. Držal sem se, da v eni hiši vzamem en grižljaj; držal sem se, da v dveh hišah vzamem dva grižljaja; … držal sem se, da v sedmih hišah vzamem sedem grižljajev. Živel sem od enega krožnička hrane na dan, od dveh krožničkov hrane na dan … od sedmih krožničkov hrane na dan; vzel sem hrano enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na sedem dni in tako dalje do enkrat na štirinajst dni; prebival sem z zasledovanjem prakse jemanja hrane ob določenih intervalih. Bil sem jedec zelenjave ali prosa ali divjega riža ali olupkov ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkov ali sezamove moke ali trave ali kravjega govna. Živel sem od gozdnih korenin in sadežev; hranil sem se z odpadlim sadjem. Oblačil sem se v obleko iz konoplje, obleko iz mešanice konoplje, v mrtvaške prte, v odpadle krpe, v drevesno lubje, v antilopje kože, v trakove iz antilopje kože, v tkanino iz trave kusa, v tkanine iz lubja, v tkanino iz lesnih oblancev, v volno iz las, v živalsko volno, v sovja krila. Bil sem tisti, ki si je pulil lase in brado, zasledoval prakso puljenja las in brade. Bil sem ta, ki je neprenehoma stal in sem zavračal sedenje. Bil sem ta, ki je neprenehoma čepel, bil sem predan vzdrževanju čepečega položaja. Bil sem ta, ki je uporabljal žimnico iz žebljev; napravil sem si ležaj iz žebljev za svojo posteljo. Prebival sem v zasledovanju prakse kopanja v vodi trikrat dnevno, vključno zvečer. Tako sem na različne načine bival z zasledovanjem mučenja in trpinčenja telesa. Takšen je bil moj asketizem.

46. Takšna je bila moja robatost, Sāriputta, da tako kot z deblo tindukā drevesa odpade prah in umazanija, tako tudi prah in umazanija, nakopičena z leti, odpade od mojega telesa in se odlušči. Nikoli se mi ni zgodilo: ‘Oh, naj si zdrgnem stran ta prah in umazanijo s svojimi rokami ali naj nekdo drug z njegovo roko zdrgne stran ta prah in umazanijo’ – to se mi ni nikoli zgodilo. Takšna je bila moja robatost.

47. Takšna je bila moja plašljivost, Sāriputta, da sem bil vedno pozoren pri hoji naprej in hoji nazaj. Bil sem poln sočutja celo za [bitja v] kaplji vode: ‘Naj ne poškodujem majhnih bitij v špranjah tal’ Takšna je moja plašljivost.

48. Takšna je bila moja osamitev, Sāriputta, da sem se potopil v neki gozd in tam prebival. In ko sem videl kravjega pastirja ali ovčjega pastirja ali nekoga, ki zbira travo ali suhljad, ali prebivalca v gozdu, bi pobegnil od nasada do nasada, od goščave do goščave, od globeli do globeli, od grička do grička. Zakaj je bilo tako? Zato, da me oni ne bi videli ali jih videl jaz. Tako kot gozdni jelen, ko vidi človeška bitja, beži od nasada do nasada, od goščave do goščave, od globeli do globeli, od grička do grička, tako tudi, ko sem videl kravjega pastirja ali ovčjega pastirja … Takšna je bila moja osamitev.

49. Jaz bi šel po vseh štirih do kravje staje, ko so krave šle na pašo in jih je kravji pastir spustil, in hranil bi se z govnom mladih teličkov. Dokler sem imel svoje lastno blato in urin, sem se hranil s svojim lastnim blatom in urinom. Tako veliko je bilo moje popačenje pri prehrani.

50. Jaz bi se pogreznil v nek gozd, ki zbuja strah in tam živel – gozd, ki zbuja tak strah, da bi človeku stale dlake pokonci, če bi ne bil brez poželenja. Ko so prišle hladne zimske noči med ‘osemdnevnim intervalom zmrzali,’ bi prebival ponoči na odprtem in podnevi v gozdu.[16] V zadnjem mesecu vročega obdobja bi prebival podnevi na odprtem in ponoči v gozdu. In tam je prišel spontano do mene ta verz, ki ni bil nikoli prej slišan:

‘Hladen ponoči in vroč podnevi,
sam v gozdovih, ki zbujajo strah,
nag, brez ognja, da bi sedel ob njem,
si modrec prizadeva v svojemu iskanju.’

51. Napravil bi si posteljo na tleh pokopališča, s kostmi mrliča za vzglavnik. In kravji pastirji so prišli in pljuvali name, urinirali name, metali izmečke name in mi rinili palčke v ušesa. Vendar se ne spomnim, da je kdaj v meni nastal zli um [sovraštvo].Tako je bilo moje prebivanje v mirnodušnosti.

52. Sāriputta, obstajajo določeni samotarji in brahmini, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi hrano.’[17] Pravijo: ‘Dajmo živeti od kola-sadja,’ in oni je  do kola-sadje, jedo kola-sadje v prahu, pijejo vodo kola-sadja in izdelujejo mnogo vrst zvarkov iz kola–sadja. Zdaj se spomnim, ko sem pojedel en kola-sadež na dan. Sāriputta, ti morda misliš, da je bil kola-sadež takrat večji, vendar ne bi smel tako misliti: kola-sadež je bil takrat enake velikosti kot je sedaj. Skozi hranjenje z enim kola-sadežem na dan je moje telo doseglo stanje skrajne shiranosti. Ker sem jedel tako malo, so moji udje postali kakor spojeni deli stebla vinske trte ali stebla bambusa. Ker sem jedel tako malo je moja zadnjica postala kot kamelje kopito. Ker sem jedel tako malo, so izbokline moje hrbtenice štrlele kakor nanizane kroglice. Ker sem jedel tako malo, so moja rebra štrlela kot mršavi špirovci na starem nepokritem skednju. Ker sem jedel tako malo, je lesk mojih oči potonil daleč dol v očesne votline in je bilo videti, kot da bi se videl odblesk vode, ki je potonila daleč doli v globok vodnjak. Ker sem jedel tako malo je moje lasišče shiralo in se izsušilo, kot zelena grenka buča, ki shira in se posuši na vetru in soncu. Ker sem jedel tako malo se je koža na mojem trebuhu prilepila na mojo hrbtenico; če sem se dotaknil kože na svojem trebuhu, sem začutil svojo hrbtenico, in če sem se dotaknil svoje hrbtenice, sem začutil kožo na mojem trebuhu. Ker sem jedel tako malo, če sem skušal sprostiti svoje telo z drgnjenjem svojih udov z rokami, so dlake, razpadle pri svojih koreninah, odpadle od telesa, ko sem jih drgnil.

53-55. Sāriputta, obstajajo določeni samotarji in brahmini, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi hrano.’ Oni pravijo: ‘Naj živimo od fižola,’ … ’Naj živimo od sezama,’ … ’Naj živimo od riža,’ in oni jedo riž, jedo rižev prah, pijejo riževo vodo in izdelujejo mnogo vrst riževih zvarkov. Zdaj se spomnim, da sem pojedel eno samo riževo zrno na dan. Sāriputta, ti morda misliš, da je bilo riževo zrno takrat večje, vendar tako ne bi smel gledati: riževo zrno je bil takrat enake velikosti kot je sedaj. Skozi hranjenje z enim riževim zrnom na dan je moje telo doseglo stanje skrajne shiranosti. Ker sem jedel tako malo … so dlake, razpadle pri svojih koreninah, odpadle od telesa, ko sem jih drgnil.

56. Vendar, Sāriputta, s takšnim ravnanjem, s takšno prakso, s takšnim izvajanjem strogosti, jaz nisem dosegel nobenega nadčloveškega stanja, nobene razlike v znanju in viziji vredne plemenitih. Zakaj je bilo tako? Ker nisem dosegel te plemenite modrosti, ki ko jo dosežeš, je plemenita in osvobaja in vodi tega, ki jo prakticira, do popolnega uničenja trpljenja.

57. Sāriputta, obstajajo določeni samotarji in brahmini, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi krog ponovnih rojstev.’ Ampak nemogoče je najti svet v krogu, skozi katerega še nisem šel na tem dolgem potovanju, razen bogov Čistega prebivališča; če bi bil kot bog v Čistem prebivališču, se ne bi nikoli vrnil na ta svet.[18]

58. Obstajajo določeni samotarji in brahmini, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi [neko posebno vrsto] ponovnega rojstva.’ Ampak nemogoče je najti vrsto ponovnega rojstva, v katerem se še nisem ponovno rodil na tem dolgem potovanju, razen bogov v Čistem prebivališču …

59. Obstajajo določeni samotarji in brahmini, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi [neko posebno] prebivanje.’ Ampak nemogoče je najti vrsto prebivanja, v katerem še nisem … razen bogov v Čistem prebivališču …

60. Obstajajo določeni samotarji in brahmini, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi žrtvovanje.’ Ampak nemogoče je najti vrsto žrtvovanja, ki je še nisem ponudil na tem dolgem potovanju, ko sem bil ali maziljeni plemeniti kralj ali premožen brahmin.

61. Obstajajo določeni samotarji in brahmini, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi čaščenje ognja.’ Ampak nemogoče je najti vrsto ognja, ki je še nisem častil na tem dolgem potovanju, ko sem bil ali maziljeni plemeniti kralj ali premožen brahmin.

62. Sāriputta, obstajajo določeni samotarji in brahmini, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Dokler je ta dobri mož še vedno mlad, črnolas mladenič obdarjen z blagoslovom mladosti, v najboljših letih, tako dolgo je popoln v svoji lucidni modrosti. Toda, ko je ta dobri mož star, ostarel, obremenjen z leti, v visoki starosti in pride do zadnje stopnje, ko jih ima osemdeset, devetdeset, ali sto let, potem se je lucidnost njegove modrosti izgubila.’ Vendar tako ne bi smel gledati. Jaz sem sedaj star, ostarel, obremenjen z leti, v visoki starosti in sem prišel do zadnje stopnje: star sem osemdeset let. Sedaj predpostavimo, da sem imel štiri učence s sto leti življenjske dobe, popolne v pozornosti, dojemljivosti, spominom in lucidnostjo modrosti.[19] Tako kot izkušen lokostrelec, ki je treniran, izvežban in preizkušen, z lahkoto ustreli puščico skozi senco palmovega drevesa, predpostavimo da so oni enako popolni v pozornosti, dojemljivosti, spominu in lucidnosti znanja. Predpostavimo, da me oni neprestano sprašujejo o štirih temeljih pozornosti in da jim odgovarjam, ko me vprašajo in da si zapomnijo vsak moj odgovor in nikoli ne postavijo podvprašanja ali me ustavijo, razen da jedo, pijejo, užijejo hrano, urinirajo, odvajajo blato in počivajo z namenom, da odstranijo zaspanost in utrujenost. Pa še vedno se Tathāgatine razlage Dhamme, njegove razlage dejavnikov Dhamme in njegovi odgovori na vprašanja ne bi končali, ampak bi medtem ti štirje moji učenci z njihovimi stotimi leti življenjske dobe umrli na koncu teh stotih let. Sāriputta, celo če me moraš odnesti na posteljo, še vedno ne bi bilo nobene spremembe v lucidnosti Tathāgatine modrosti.

63. Upravičeno rečeno, če bi se za koga lahko reklo: ‘Bitje, ki ni predmet zmote se je pojavilo na svetu za blagostanje in srečo mnogih, iz sočutja do sveta, za dobro, blagostanje in srečo bogov in ljudi,’ bi se to zame resnično lahko reklo.”

64. Ob tej priložnosti je častiti Nāgasamāla stal za Blaženim in ga hladil s pahljačo.[20] Potem je rekel Blaženemu: “To je sijajno, častiti gospod, to je čudovito! Ko sem poslušal to učenje o Dhammi, so mi dlake na telesu stopile pokonci. Častiti gospod, kakšno je ime tega učenja o Dhammi?”

“Glede na to, Nāgasamāla, si lahko zapomniš to učenje o Dhamma kot ‘Dlake dvigajoče učenje.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Nāgasamāla je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Sunakkhatta sutto (MN 105) mu je razložil Buddha, očitno preden se je pridružil Sanghi; vzrok njegovega odhoda je podan v Pātika sutti (DN 24). On je postal nezadovoljen in je zapusti red, ker zanj Budha ni izvedel nobenega čudeža ali mu pojasnil začetek stvari.

[2] Nadčloveška stanja (uttari manussadhammā) so stanja, vrline ali dosežki, večji od običajnih človeških vrlin in so vključeni v deset koristnih smeri delovanja (glej MN 9.6); te vključujejo jhāne, vrste direktnega védenja, in poti in sadeže. “Razlika v znanju in viziji vredna plemenitih” (alamariyañāṇadassanavisesa), je pogost izraz v suttah, ki kaže na vse višje stopnje meditativnega znanja, ki so značilne za plemenitega posameznik. Tukaj, v skladu s komentarji MA, to izrecno pomeni nadnaravno pot, katero Sunakkhatta zanika za Buddho.

[3] Bistvo njegove kritike je, da Buddha uči nauk, ki ga moraš prej udejanjati v mišljenju, kot pa da ga realiziraš skozi transcendentalno modrost. Očitno on verjame, da je bivanje, ki vodi do popolnega uničenja trpljenja, kot ciljem, manj vredno od pridobitve čudodelnih moči.

[4] Vsa poglavja ki sledijo, predstavljajo nasprotovanje Sunakkhattovega kriticizma Buddhe. Točke 6-8 pokrivajo prve tri od šestih direktnih znanj (abhiññā), naslednje tri se pojavijo kot zadnje od desetih moči Tathāgate.

[5] O Buddhovem levjem rjovenju glej SN 22:78/iii.84-86. Kolo Brahme je glavno, najboljše, najbolj odlično kolo, kolo Dhamme (dhammacakka) v svojem dvojnem pomenu: znanje, ki razumeva resnico in znanje, kako razložiti učenje .

[6] Vibhanga §809 pojasnjuje to znanje z navajanjem MN 115.12-17.

[7] To znanje se lahko ponazori z Buddhovo analizo kamme v MN 57, MN 135 in MN 136.

[8] To znanje bo pojasnjeno v §§35-42 spodaj.

[9] Tathāgatovo razumevanje o mnogih elementih, ki tvorijo svet, je v MN 115.4-9.

[10 Vibhanga §813 razloži, da Tathāgate razume, da obstajajo bitja, ki imajo nižja nagnjenja in višja nagnjenja in da gravitirajo proti tistim, s katerimi delijo svoja lastna nagnjenja.

[11] Vibhanga §§814-27 daje podrobno analizo. Komentarji MA navajajo pomen bolj jedrnato, kot Tathāgatovo znanje o večji in manjši sposobnosti bitij, vezanih na vero, prizadevnost, pozornost, zbranost in modrost.

[12] Vibhanga §828: “Nečistost” (sankilesa) je stanje, ki povzroča kvarjenje, “čiščenje” (vodāna) je stanje, ki povzroča odličnost, “odkritje” (vuṭṭhāna) je oboje, čiščenje in pojavljanje zaradi dosežka. Osem osvoboditev (vimokkhā) je naštetih v MN 77.22 in MN 137.26; devet dosežkov (samāpatti) so štiri jhāne, štirje nematerialni dosežki in prenehanje zaznav in občutkov, kot v MN 25.12-20.

[13] Izraz yathābhataṁ nikkhitto evaṁ niraye je zapleten; pojasnilo sledi komentarju: “On bo dan v pekel, tako kot če bi ga odnesli in dali tja čuvarji pekla.”

[14] V kasnejši budistični tradiciji se asure, titani ali “anti-bogovi,” dodajo kot ločeno področje, tako da tvorijo šest namembnih krajev.

[15] Na tej točki nas komentarji MA informirajo, da se dogajanje nanaša na Buddhove pretekle asketske prakse, ker je Sunakkhatta bil velik občudovalec ekstremnega asketizma (kot na to kaže Pāṭika sutta) zato je Buddha hotel poudariti, da ne obstaja nihče, ki bi mu lahko bil enakovreden pri praksi strogosti. Odlomki ki sledijo se lahko primerjajo z MN 4.20 in MN 36.20-30 za bolj popolno sliko Bodhisattvinega eksperimenta s samoponižanjem.

[16] “Osemdnevni interval zmrzali” se nanaša na redno hladno obdobje, ki je v severni indiji v pozno v decembru in zgodaj v januarju.

[17] To je, on imajo pogled, da se bitja očistijo z zmanjšanjem vnosa hrane.

[18] Ponovno rojstvo v Čisto prebivališče (suddhāvasā) je mogoče samo za nepovratnike.

[19] Palijske besede za te štiri pojme so: sati, gati, dhiti, paññāveyyattiya. Komentarji MA razložijo sati kot sposobnost, da um razume sto ali tisoč fraz, kot so bile izgovorjene; gati kot sposobnost, da jih poveže in obdrži v umu; dhiti kot sposobnost, da recitira to, kar je bilo razumljeno in obdržano v umu; in paññāveyyattiya kot sposobnost razpoznati pomen in logiko teh fraz.

[20] Častiti Nagasamala je bil osebni skrbnik Buddhe v prvih dvajsetih letih njegovega delovanja.

 

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2016

 

© SloTheravada, 2016

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.