(MN 12) Mahāsihanāda Sutta – Dolgo učenje o levjem rjovenju

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Vesāliju, v gozdičku zunaj mesta, proti zahodu.

2. Takrat je Sunakkhatta, sin Licchijev, pred kratkim zapustil Dhammo in disciplino.[1] Pred zborom v Vesāliju je izjavil: “Asket Gotama nima nobenih neobičajnih stanj, nobenih razlik v vednosti in viziji, ki je vredna plemenitih.[2] Asket Gotama uči Dhammo [samo] tako, da jo razglaša z argumentiranjem. Sledi svoji lastni liniji preiskovanja, kot se mu ta kaže. Ko on kogarkoli uči Dhammo in ko jo ta prakticira, tega to vodi do popolnega prenehanja neprijetnosti.”

3. Ko je bilo jutro, se je častiti Sāriputta oblekel in vzel svojo posodo in zunanje oblačilo in odšel v Vesāli po hrano. Tam je slišal Sunakkhatta, sina Licchijev, ko je podal svojo izjavo pred zborom v Vesāliju. Ko je šel po hrano v Vesāli in se vrnil in ko je pojedel, je odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil je sedel ob stran in povedal Blaženemu, kaj je rekel Sunakkhatta.

4. [Blaženi je rekel:] “Sāriputta, zapeljani človek Sunakkhatta je jezen in njegove besede so bile izrečene v jezi. Misleč, da dvomi v Tathāgato, ga je dejansko hvalil. Zato je pohvala za Tathāgato, da reče o njem: ‘Ko on kogarkoli uči Dhammo in ko jo ta prakticira, ga to vodi do popolnega prenehanja neprijetnosti.’

5. Sāriputta, ta zapeljani človek Sunakkhatta ne bo nikoli sklepal o meni v skladu z Dhammo: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’[3]

6. In on ne bo nikoli sklenil o meni v skladu z Dhammo: ‘Ta Blaženi ima različne vrste moči: iz enega se razmnoži v več njih, iz več njih postane eden, se pojavi in izgine, gre neovirano skozi steno, skozi ograjo, skozi goro, kakor tudi skozi prostor, se potopi in izide iz zemlje, kot da bi bila to voda, hodi po vodi ne da bi se vanjo potopil, kot da bi bila to zemlja, sedeč s prekrižanimi nogami potuje v prostoru kot ptica, s svojimi rokami se dotakne in poboža luno in sonce, ki sta tako močna in mogočna, obvlada svoje telo celo tako daleč kot je svet Brahme.’

7. In on ne bo nikoli sklepal o meni v skladu z Dhammo: ‘S sposobnostjo božanskega ušesa, ki je prečiščeno in presega človeškega, ta Blaženi sliši obe vrsti zvokov, nebeške in človeške, te, ki so daleč, kot tudi te, ki so blizu.’

8. In on ne bo nikoli sklepal o meni v skladu z Dhammo: ‘Ta Blaženi objema s svojim srcem srce drugih bitij, drugih posameznikov. On razume srce prizadeto s poželenjem kot prizadetega s poželenjem in srce neprizadeto s poželenjem kot neprizadetega s poželenjem. On razume srce prizadeto s sovraštvom kot prizadetega s sovraštvom in srce neprizadeto s sovraštvom kot neprizadetega s sovraštvom. On razume srce prizadeto z zablodo kot prizadetega z zablodo in srce neprizadeto z zablodo kot neprizadetega z zablodo. On razume stisnjeno srce kot stisnjeno in raztreseno srce kot raztreseno srce. On razume vzvišeno srce kot vzvišeno in nevzvišeno srce kot nevzvišeno. On razume prekosljivo srce kot prekosljivo in neprekosljivo srce kot neprekosljivo. On razume zbrano srce kot zbrano in nezbrano srce kot nezbrano. On razume osvobojeno srce kot osvobojeno in neosvobojeno srce kot neosvobojeno.’

(DESET MOČI TATHĀGATE)

9. Sāriputta, Tathāgata ima deset moči, zaradi katerih je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zažene v tek kolo Brahme.[4] Katerih deset?

10. (1) Tathāgata razume mogoče kot mogoče in nemogoče kot nemogoče. To je Tathāgatova moč, ki jo Tathāgata ima, zaradi katere je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zaganja v tek kolo Brahme. [5]

11. (2) Prav tako, Tathāgata razume, kakšen dejansko je rezultat izvršenih dejanj v preteklosti, prihodnosti in sedanjosti, z možnostmi in z vzroki. Tudi to je Tathāgatova moč … [6]

12. (3) Prav tako, Tathāgata razume, kakšne so poti, ki vodijo do vseh destinacij. Tudi to je Tathāgatova moč … 

13. (4) Prav tako, Tathāgata razume svet s svojimi mnogimi in različnimi elementi. Tudi to je Tathāgatova moč … [7]

14. (5) Prav tako, Tathāgata razume, kako dejansko imajo bitja različna nagnjenja. Tudi to je Tathāgatova moč … 

15. (6) Prav tako, Tathāgata razume, kakšne dejansko so sposobnosti drugih bitij, drugih posameznikov, ko jih objame s svojim srcem. Tudi to je Tathāgatova moč … 

16. (7) Prav tako, Tathāgata razume, kako dejansko je nečistost, čiščenje in odkritje glede stopenj zbranosti, osvoboditev, zbranosti in dosežkov. Tudi to je Tathāgatova moč … [8]

17. (8) Prav tako, Tathāgata razmišlja o svojih mnogoterih preteklih življenjih, to je o enem rojstvu, dveh rojstvih, treh rojstvih, štirih rojstvih, petih rojstvih, desetih rojstvih, dvajsetih rojstvih, tridesetih rojstvih, štiridesetih rojstvih, petdesetih rojstvih, stotih rojstvih, tisočih rojstvih, sto tisočih rojstvih, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil tukaj.’ Tako se z njihovimi vidiki in podrobnostmi spomni svojih mnogoterih preteklih življenj. Tudi to je Tathāgatova moč …

18. (9) Prav tako, z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, Tathāgata vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z zlomom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. Tudi to je Tathāgatova moč …

19. (10) Prav tako, s svojo uresničitvijo z direktno vednostjo, Tathāgata tukaj in sedaj vstopi in biva v osvobojenosti srca in osvobojenosti z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov. Tudi to je Tathāgatova moč, ki jo Tathāgata ima, zaradi katere je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zaganja v tek kolo Brahme.

20. Tathāgata ima deset Tathāgatovih moči, zaradi katerih je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zaganja v tek kolo Brahme.

21. Sāriputta, ko vem in vidim tako, naj kdorkoli reče o meni: ‘Asket Gotama nima nobenih neobičajnih stanj, nobene razlike v vednosti in viziji, vredne plemenitih. Asket Gotama uči Dhammo [samo] tako, da jo razglaša z argumentiranjem. Sledi svoji lastni liniji preiskovanja, kot se mu ta kaže’ – razen če opusti to trditev in to stanje srca in se odreče temu pogledu, potem bo tako zanesljivo, kot če bi bil odnesen in bil položen tja, končal v peklu. Tako kot bi menih, ki ima krepost, zbranost in modrost, tukaj in sedaj užival končno vednost, tako se bo zgodilo v tem primeru, pravim, da če ne zapusti te trditve in tega stanja srca in se odreče temu pogledu, potem bo tako zanesljivo, kot če bi bil odnesen in bil položen tja, končal v peklu.

(ŠTIRI VRSTE SAMOZAUPANJA)

22. Sāriputta, Tathāgata ima štiri vrste samozaupanja, zaradi katerih je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zaganja v tek kolo Brahme. Katere štiri?

23. Tu ne vidim nobene podlage, na osnovi katere bi me lahko katerikoli asket ali brahman ali bog ali Māra ali Brahmā ali sploh kdorkoli v svetu v skladu z Dhammo obtožil: ‘Medtem ko trdiš, da si popolno prebujen, nisi popolno prebujen v zvezi z nekaterimi stvarmi.’ In ker ne vidim nobene podlage za to, bivam v varnosti, pogumu in samozaupanju.

24. Ne vidim nobene podlage, na osnovi katere bi me lahko katerikoli asket … ali sploh kdorkoli lahko obtožil: ‘Medtem ko ti trdiš, da si uničil vplive, teh vplivov nisi uničil.’ In ker ne vidim nobene podlage za to, bivam v varnosti, pogumu in samozaupanju.

25. Ne vidim nobene podlage, na osnovi katere bi me lahko katerikoli asket … ali sploh kdorkoli lahko obtožil: ‘Te stvari, ki jih imenuješ ovire, niso sposobne ovirati tega, ki se z njimi spopade.’ In ker ne vidim nobene podlage za to, bivam v varnosti, pogumu in samozaupanju.

26. Ne vidim nobene podlage, na osnovi katere bi me lahko katerikoli asket … ali sploh kdorkoli lahko obtožil: ‘Ko nekoga učiš Dhammo in ko jo on prakticira, to ne vodi do popolnega prenehanja neprijetnosti.’ In ker ne vidim nobene podlage za to, bivam v varnosti, pogumu in samozaupanju.

27. Tathāgata ima te štiri vrste samozaupanja, zaradi katerih je upravičeno voditelj, da rjove svoje levje rjovenje v zborovanjih in zažene v tek kolo Brahme.

28. Sāriputta, ko jaz vem in vidim tako, naj kdorkoli reče o meni … bo končal v peklu.

(OSEM ZBOROV)

29. Sāriputta, obstaja osem zborov. Katerih osem? Zbor plemenitih, zbor brahmanov, zbor gospodarjev, zbor asketov, zbor božanstev nebes Štirih velikih kraljev, zbor božanstev nebes Triintridesetih, zbor Mārovega spremstva, zbor Brahm. Ker poseduje štiri vrste neustrašenosti, se Tathāgata približa in vstopi v osem zborov.

30. Spominjam se, da sem se približal zboru več stotih plemenitih … zboru več stotih brahmanov … zboru več stotih gospodarjev … zboru več stotih asketov … zboru več stotih božanstev nebes Štirih velikih kraljev … zboru več stotih božanstev nebes Triintridesetih … zboru več stotih Mārovega spremstva … zboru več stotih Brahm. Nekoč sem sedel z njimi in se z njimi pogovarjal in imel pogovore z njimi, vendar ne vidim osnove za mišljenje, da bi lahko strah ali bojazljivost prišla vame. In ker ne vidim razloga za to, bivam v varnosti, pogumu in neustrašenosti.

31. Sāriputta, ko vem in vidim tako, naj kdorkoli reče o meni … bo končal v peklu.

(ŠTIRJE NAČINI RAZMNOŽEVANJA)

32. Sāriputta, obstajajo štirje načini razmnoževanja. Kateri štirje? Razmnoževanje iz jajca, razmnoževanje iz maternice, razmnoževanje iz vlage in razmnoževanje brez vidnega vzroka.

33. Kaj je razmnoževanje iz jajca? Obstajajo bitja, ki so rojena s predrtjem jajčne lupine. To se imenuje razmnoževanje iz jajca. Kaj je razmnoževanje iz maternice? Obstajajo bitja, ki se rodijo s pretrganjem notranje jajčne opne. To se imenuje razmnoževanje iz maternice. Kaj je razmnoževanje iz vlage? Obstajajo bitja, ki so rojena v gnijoči ribi, gnijočem truplu, gnijoči kaši, greznici ali v kanalizaciji. To se imenuje razmnoževanje iz vlage. Kaj je razmnoževanje brez vidnega vzroka? Obstajajo božanstva in prebivalci pekla in določena človeška bitja in nekatera bitja v nižjih svetovih. To se imenuje razmnoževanje brez vidnega vzroka. To so štirje načini rojstev.

34. Sāriputta, ko vem in vidim tako, naj kdorkoli reče o meni … bo končal v peklu.

(PET DESTINACIJ IN UGASNITEV)

35. Sāriputta, obstaja pet destinacij. Katerih pet? Pekel, živalski svet, svet duhov, človeških bitij in božanstev.[9]

36. (1) Jaz razumem pekel in pot ter način, ki vodi do pekla. In jaz tudi razumem, kako se bo ta, ki je stopil na to pot, ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje bede, v slabo okolico, v spodnji svet, v pekel.

(2) Jaz razumem živalski svet in pot ter način, ki vodi do živalskega sveta. In jaz tudi razumem, kako se bo ta, ki je stopil na to pot, ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil v živalskem svetu.

(3) Jaz razumem svet duhov in pot ter način, ki vodi do sveta duhov. In jaz tudi razumem, kako se bo ta, ki je stopil na to pot, ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil v svetu duhov.

(4) Jaz razumem človeška bitja in pot in način, ki vodi do človeškega sveta. In jaz tudi razumem, kako se bo ta, ki je stopil na to pot, ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil med človeškimi bitji.

(5) Jaz razumem božanstva in pot ter način, ki vodi do sveta božanstev. In jaz tudi razumem, kako se bo ta, ki je stopil na to pot, ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečni destinaciji, v nebeškem svetu.

(6) Jaz razumem ugasnitev in pot ter način, ki vodi do ugasnitve. In tudi razumem, kako bo ta, ki je stopil na to pot, z lastnim spoznanjem z direktnim izkustvom v tem življenju, vstopil in ostal v osvobojenosti srca in osvobojenosti z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov.

37. (1) Z obdanjem srca določenega posameznika s svojim srcem, ga razumem tako: ‘Ta posameznik se obnaša tako, se tako vede, je zavzel takšno pot, da se bo ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje bede, v slabo okolico, v spodnji svet, v pekel.’ In potem kasneje, z božanskim očesom, ki je prečiščeno in prekaša človeškega vidim, da se je ob prenehanju telesa, po smrti, ponovno pojavil v stanje bede, v slabo okolico, v pekel, in doživlja izredno boleče, ostre, prebadajoče občutke. Predpostavimo, da obstaja oglarska kopa z luknjo, ki je globlja od višine človeka, polna žarečega oglja, brez plamena in dima. In potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in ta je usmerjena do te luknje v oglarski kopi. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta posameznik se tako obnaša, se vede tako, je zavzel takšno pot, da bo prišel do te luknje v oglarski kopi’. Kasneje vidi, da je on padel v to luknjo v oglarski kopi in doživlja izredno boleče, ostre, prebadajoče občutke. Tako tudi, z obdajanjem srca s srcem … prebadajoče občutke.

38. (2) Z obdanjem srca določenega posameznika s svojim srcem, ga razumem tako: ‘Ta posameznik se obnaša tako, se tako vede, je zavzel takšno pot, da se bo ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil v živalski svet.’ In potem kasneje z božanskim očesom, ki je prečiščeno in prekaša človeškega vidim, da se je ob prenehanju telesa, po smrti, ponovno pojavil v živalskem svetu in doživlja izredno boleče, ostre, prebadajoče občutke. Predpostavimo, da obstaja greznica, bolj globoka kot je človek, polna umazanije. In potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in ta je usmerjena do greznice. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta posameznik se tako obnaša … da bo prišel do te greznice’. Kasneje vidi, da je on padel v greznico in doživlja izredno boleče, ostre, prebadajoče občutke. Tako tudi, z obdajanjem srca s srcem … prebadajoče občutke.

39. (3) Z obdanjem srca določenega posameznika s svojim srcem, ga razumem tako: ‘Ta posameznik se obnaša tako, se tako vede, je zavzel takšno pot, da se bo ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil v svet duhov.’ In potem kasneje … vidim, da … ponovno pojavil v svet duhov in doživlja precej boleč občutek. Predpostavimo, da obstaja drevo, ki raste na neravnih tleh, z redkim listjem, ki daje le polsenco. In potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in ta je usmerjena do tega istega drevesa. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta posameznik se tako obnaša … da bo prišel do tega istega drevesa’. Kasneje on vidi, da ta sedi ali leži v senci tega drevesa in doživlja zelo boleče občutke. Tako tudi, z obdajanjem srca s srcem … zelo boleče občutke.

40. (4) Z obdanjem srca določenega posameznika s svojim srcem, ga razumem tako: ‘Ta posameznik se obnaša tako, se tako vede, je zavzel takšno pot, da se bo ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil med človeškimi bitji.’ In potem kasneje … vidim, da … ponovno pojavil med človeškimi bitji in doživlja zelo prijeten občutek. Predpostavimo, da raste drevo na ravnih tleh, z gostim listjem, ki daje gosto senco. In potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in ta je usmerjena do tega istega drevesa. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta posameznik se tako obnaša … da bo prišel do tega istega drevesa’. Kasneje vidi, da on sedi ali leži v senci tega drevesa in doživlja zelo prijetne občutke. Tako tudi, z obdajanjem srca s srcem … zelo prijetne občutke.

41. (5) Z obdanjem srca določenega posameznika s svojim srcem, ga razumem tako: ‘Ta posameznik se obnaša tako, se tako vede, je zavzel takšno pot, da se bo ob razkroju telesa, po smrti, ponovno pojavil na srečni destinaciji, v nebeškem svetu.’ In potem kasneje … vidim, da … ponovno pojavil na srečni destinaciji, v nebeškem svetu in doživlja izredno prijetne občutke. Predpostavimo, da obstaja dvorec, ki ima zgornji del ometan znotraj in zunaj, zavarovan z ograjo, z zastirali na oknih, in v njem kavč, prekrit s preprogami, odejami in rjuhami, s prekrivalom iz jelenje kože, z baldahinom, kakor tudi s škrlatnimi blazinami za oboje [glavo in noge]. In potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in ta je usmerjena do tega istega dvorca. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta posameznik se tako obnaša … da bo prišel do tega istega dvorca’. Kasneje vidi, da on sedi ali leži v tem istem prostoru v tem dvorcu in izkuša izredno prijetne občutke. Tako tudi, z obdajanjem srca s srcem … izredno prijetne občutke.

42. (6) Z obdanjem srca določenega posameznika s svojim srcem, ga razumem tako: ‘Ta posameznik se obnaša tako, se tako vede, je zavzel takšno pot, da bo s svojim uresničenjem z direktno vednostjo tukaj in sedaj vstopil in bival v osvoboditvi srca in osvoboditvi z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov.’ In potem kasneje vidim, da je z uresničenjem z direktno vednostjo, on tukaj in sedaj vstopil in bival v osvoboditvi srca in osvoboditvi z modrostjo, ki je brez vplivov z uničenjem vplivov in doživlja izredno prijetne občutke. Predpostavimo, da obstaja ribnik s čisto, prijetno, hladno vodo, prozorno, z gladkimi bregovi, očarljiv in v bližini gostega gozda. In potem je človek, ožgan in izčrpan zaradi vročega vremena, utrujen, izsušen in žejen, prišel po poti, ki gre samo v eno smer in ta je usmerjena do tega istega ribnika. Ko bi ga človek z dobrim vidom zagledal, bi rekel: ‘Ta posameznik se tako obnaša … da bo prišel do tega istega ribnika’. Kasneje vidi, da se je potopil v ribnik, se okopal, pil iz njega in razrešil vse svoje nadloge, utrujenost in vročino in je prišel spet ven in sedi ali leži v gozdu in doživlja izredno prijetne občutke. Tako tudi, z obdajanjem srca s srcem … izredno prijetne občutke. To je pet destinacij.

43. Sāriputta, ko jaz tako vem in vidim, naj bi kdorkoli rekel o meni: ‘Asket Gotama nima nobenih neobičajnih stanj, nobenih razlik v vednosti in viziji, vredne plemenitih. Asket Gotama uči Dhammo [samo] tako, da jo razglaša z argumentiranjem. Sledi svoji lastni liniji preiskovanja, kot se mu ta kaže’. Če zapusti to trditev in to stanje uma in se odreče temu pogledu, bo tako zanesljivo, kot če bi bil odnesen in položen tja, končal v peklu. Kot bi menih s posedovanjem kreposti, zbranosti in modrosti tukaj in sedaj užival končno vednost, tako se bo zgodilo v tem primeru, pravim, da dokler ne bo zapustil te trditve in tega stanja uma in opustil tega pogleda, bo tako zanesljivo, kot če bi bil odnesen in položen tja, končal v peklu.

(BODHISATTINE STROGOSTI)

44. Sāriputta, spominjam se, da sem živel sveto življenje in obvladoval štiri dejavnike. Prakticiral sem asketizem – ekstremni asketizem, prakticiral sem robatost – ekstremno robatost, prakticiral sem opreznost – ekstremno opreznost, prakticiral sem osamitev – ekstremno osamitev.

45. Takšen je bil moj asketizem, Sāriputta, da sem hodil nag, zavračal običaje, si lizal roke, nisem prišel ko so me vabili, se nisem ustavil ko so me prosili. Nisem sprejel hrane, ki so mi jo prinesli ali hrane, ki je bila zame posebej pripravljena ali so me povabili nanjo. Nisem sprejel ničesar iz lonca, iz sklede, preko praga, prek palice, preko posode z ročajem, od dveh, ki se hranita skupaj, od noseče ženske, od doječe ženske, od ženske med moškimi, od tam kjer se reklamira razdeljevanje hrane, od tam kjer čaka pes, od tam kjer brenčijo muhe. Nisem sprejel rib ali mesa, nisem pil žganja, vina ali fermentiranih zvarkov. Držal sem se, da v eni hiši vzamem en grižljaj, držal sem se, da v dveh hišah vzamem dva grižljaja, … držal sem se, da v sedmih hišah vzamem sedem grižljajev. Živel sem od ene skodelice hrane na dan, od dveh skodelic hrane na dan … od sedmih skodelic hrane na dan, vzel sem hrano enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na sedem dni in tako dalje do enkrat na štirinajst dni. Sledil sem praksi jemanja hrane ob določenih intervalih. Bil sem jedec zelenjave ali prosa ali divjega riža ali olupkov ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkov ali sezamove moke ali trave ali kravjega govna. Živel sem od gozdnih korenin in sadežev, hranil sem se z odpadlim sadjem. Oblačil sem se v obleko iz konoplje, obleko iz mešanice konoplje, v mrtvaške prte, v odpadle krpe, v drevesno lubje, v antilopje kože, v trakove iz antilopje kože, v prepleteno travo kusa, v lubje, v lesne oblance, v volno iz las, v živalsko volno, v sovja peresa. Bil sem tisti, ki si je pulil lase in brado, sledil praksi puljenja las in brade. Bil sem ta, ki je nenehno stal in sem zavračal sedenje. Bil sem ta, ki je nenehno čepel, bil sem predan vzdrževanju čepečega položaja. Bil sem ta, ki je uporabljal podlogo iz trnja, trnje sem si napravil za svojo posteljo. Sledil sem praksi kopanja v vodi trikrat dnevno, vključno zvečer. Tako sem na različne načine bival v mučenju in trpinčenja telesa. Takšen je bil moj asketizem.

46. Takšna je bila moja grobost, Sāriputta, da tako kot z debla tindukā drevesa odpadeta prah in umazanija, tako sta tudi prah in umazanija nakopičena z leti odpadla od mojega telesa in se odluščila. Nikoli se mi ni zgodilo: ‘Oh, bilo bi dobro, da bi si zdrgnil stran ta prah in umazanijo s svojimi rokami ali naj nekdo drug z njegovo roko zdrgne stran ta prah in umazanijo’ – to se mi ni nikoli zgodilo. Takšna je bila moja grobost.

47. Takšno je bilo moje izogibanje, Sāriputta, da sem bil vedno pozoren pri hoji naprej in hoji nazaj, kakor tudi na kapljico vode, ko sem naletel nanjo: ‘Naj ne škodujem drobnim živim bitjem v kapljici, ko naletim nanjo’. Takšno je bilo moje izogibanje.

48. Takšna je bila moja osamitev, Sāriputta, da sem se pogreznil v gozd in tam bival. In ko sem videl kravjega pastirja ali ovčjega pastirja ali nekoga, ki zbira travo ali suhljad ali prebivalca v gozdu, bi pobegnil od nasada do nasada, od goščave do goščave, od globeli do globeli, od grička do grička. Zakaj je bilo tako? Zato, da me oni ne bi videl ali bi ga videl jaz. Tako kot gozdni jelen, ko vidi človeška bitja beži od nasada do nasada, od goščave do goščave, od globeli do globeli, od grička do grička, tako tudi, ko sem videl kravjega pastirja ali ovčjega pastirja … Takšna je bila moja osamitev.

49. Šel bi po vseh štirih do kravje staje, ko so krave šle na pašo in jih je kravji pastir spustil, in hranil bi se z govnom mladih teličkov. Dokler sem imel svoje lastno blato in urin, sem se hranil s svojim lastnim blatom in urinom. Takšna je bila moja velika praksa hranjenja z umazanijo.

50. Pogreznil bi se v gozd, ki zbuja strah in tam živel – gozd, ki zbuja tak strah, da bi človeku stale dlake pokonci, če bi ne bil osvobojen poželenja. Ko so prišle hladne zimske noči med ‘osemdnevnim intervalom zmrzali,’ bi prebival ponoči na odprtem in podnevi v gozdu.[10] V zadnjem mesecu vročega obdobja bi prebival podnevi na odprtem in ponoči v gozdu. In tam je prišel spontano do mene ta verz, ki ni bil nikoli prej slišan:

‘Hladen ponoči in vroč podnevi,
sam v gozdovih, ki zbujajo strah,
nag, brez ognja, da bi sedel ob njem,
si modrijan prizadeva v svojemu iskanju.’

51. Napravil bi si posteljo na tleh za upepeljevanje trupel, s kostmi mrliča za vzglavnik. In kravji pastirji so prišli in pljuvali name, urinirali name, metali izmečke name in mi rinili vejice v ušesa. Vendar se ne spomnim, da je kdaj v meni nastalo zlo srce [sovraštva]. Tako je bilo moje bivanje v mirnodušnosti.

(OČIŠČENJE)

52. Sāriputta, obstajajo določeni asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi hrano.’ Pravijo: ‘Dajmo živeti od sadeža kola,’ in oni jedo sadež kola, jedo sadež kola v prahu, pijejo vodo sadeža kola in izdelujejo mnogo vrst zvarkov iz sadeža kola. Spomnim se, da sem pojedel en sadež kola na dan. Sāriputta, ti morda misliš, da je bil sadež kola takrat večji, vendar ne bi smel tako misliti. Sadež kola je bil takrat enake velikosti kot je sedaj. S hranjenjem z enim sadežem kola na dan je moje telo doseglo stanje skrajne shiranosti. Ker sem jedel tako malo, so moji udje postali kakor spojeni deli stebla vinske trte ali stebla bambusa. Ker sem jedel tako malo je moja zadnjica postala kot kamelje kopito. Ker sem jedel tako malo, so izbokline moje hrbtenice štrlele kakor nanizane kroglice. Ker sem jedel tako malo, so moja rebra štrlela kot mršavi špirovci na starem nepokritem skednju. Ker sem jedel tako malo, je lesk mojih oči potonil daleč dol v očesne votline in se je zdel kot odblesk vode, ki je potonila daleč dol v globok vodnjak. Ker sem jedel tako malo, je moje lasišče shiralo in se izsušilo kot zelena grenka buča, ki shira in se posuši na vetru in soncu. Ker sem jedel tako malo, se je koža na mojem trebuhu prilepila na mojo hrbtenico. Če sem se dotaknil kože na svojem trebuhu, sem začutil svojo hrbtenico, in če sem se dotaknil svoje hrbtenice, sem začutil kožo na mojem trebuhu. Ker sem jedel tako malo, če sem skušal sprostiti svoje telo z drgnjenjem svojih udov z rokami, so dlake, razpadle pri svojih koreninah in odpadle od telesa, ko sem ga drgnil.

53-55. Sāriputta, obstajajo določeni asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi hrano.’ Oni pravijo: ‘Naj živimo od fižola,’ … ’Naj živimo od sezama,’ … ’Naj živimo od riža,’ in oni jedo riž, jedo rižev prah, pijejo riževo vodo in izdelujejo mnogo vrst riževih zvarkov. Zdaj se spomnim, da sem pojedel eno samo riževo zrno na dan. Sāriputta, ti morda misliš, da je bilo riževo zrno takrat večje, vendar tako ne bi smel gledati. Riževo zrno je bil takrat enake velikosti kot je sedaj. S použitjem enega riževega zrna na dan je moje telo doseglo stanje skrajne shiranosti. Ker sem jedel tako malo … so dlake, razpadle pri svojih koreninah, odpadle od telesa, ko sem ga drgnil.

56. Vendar, Sāriputta, s takšnim ravnanjem, s takšno prakso, s takšnim izvajanjem strogosti, nisem dosegel nobenega neobičajnega stanja, nobene razlike v vednosti in viziji vredne plemenitih. Zakaj je bilo tako? Ker nisem dosegel te plemenite modrosti, ki je plemenita in osvobaja ko jo dosežeš in vodi tega, ki jo prakticira, do popolnega prenehanja neprijetnosti.

57. Sāriputta, obstajajo določeni asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi tok ponovnih rojstev.’ Ampak, nemogoče je najti področja v tem toku, skozi katera še nisem šel na tem dolgem potovanju, razen božanstva v Čistem bivališču. Če bi bil kot božanstvo v Čistem bivališču, se ne bi nikoli vrnil na ta svet.

58. Obstajajo določeni asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi [neko posebno vrsto] ponovnega rojstva.’ Ampak, nemogoče je najti vrsto ponovnega rojstva, v katerem se še nisem ponovno rodil na tem dolgem potovanju, razen kot božanstvo v Čistem bivališču …

59. Obstajajo določeni asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi [neko posebno] bitnost.’ Ampak, nemogoče je najti vrsto bitnosti, v kateri še nisem … razen kot božanstvo v Čistem bivališču …

60. Obstajajo določeni asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi žrtvovanje.’ Ampak, nemogoče je najti vrsto žrtvovanja, ki ga še nisem žrtvoval na tem dolgem potovanju, ko sem bil ali maziljeni plemeniti kralj ali premožen brahman.

61. Obstajajo določeni asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Očiščenje pride skozi čaščenje ognja.’ Ampak, nemogoče je najti vrsto ognja, ki ga še nisem častil na tem dolgem potovanju, ko sem bil ali maziljeni plemeniti kralj ali premožen brahman.

62. Sāriputta, obstajajo določeni asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je takšen: ‘Dokler je ta dobri mož še vedno mlad, črnolas mladenič obdarjen z blagoslovom mladosti, v najboljših letih, tako dolgo je popoln v jasnosti svoje modrosti. Toda, ko je ta dobri mož star, ostarel, obremenjen z leti, v visoki starosti in pride do zadnje stopnje, ko ima osemdeset, devetdeset ali sto let, potem se jasnost njegove modrosti izgubi.’ Vendar tako ne bi smel gledati. Jaz sem sedaj star, ostarel, obremenjen z leti, v visoki starosti in sem prišel do zadnje stopnje. Star sem osemdeset let. Predpostavimo, da sem imel štiri učence s po sto leti življenjske dobe, popolne v pozornosti, dojemljivosti, spominu in jasnosti modrosti. Kot izkušen lokostrelec, ki je treniran, izvežban in preizkušen, z lahkoto ustreli puščico skozi senco palmovega drevesa, predpostavimo, da so oni enako popolni v pozornosti, dojemljivosti, spominu in jasni vednosti. Predpostavimo, da me oni neprestano sprašujejo o štirih področjih pozornosti in da jim odgovarjam ko me vprašajo in si zapomnijo vsak moj odgovor in nikoli ne postavijo podvprašanja ali me ustavijo, razen da jedo, pijejo, užijejo hrano, urinirajo, odvajajo blato in počivajo z namenom, da odstranijo zaspanost in utrujenost. Pa še vedno se Tathāgatove razlage Dhamme, njegove razlage dejavnikov Dhamme in njegovi odgovori na vprašanja ne bi končali, ampak bi medtem ti štirje moji učenci z njihovimi stotimi leti življenjske dobe umrli na koncu teh stotih let. Sāriputta, celo če bi me morali odnesti na posteljo, še vedno ne bi bilo nobene spremembe v jasnosti Tathāgatove modrosti.

63. Upravičeno rečeno, če bi se za koga lahko reklo: ‘Bitje, ki ni predmet zmote se je pojavilo na svetu, za blagostanje in srečo mnogih, iz milosti do sveta, za dobro, blagostanje in srečo božanstev in ljudi,’ bi se to zame resnično lahko reklo.”

64. Ob tej priložnosti je častiti Nāgasamāla stal za Blaženim in ga hladil s pahljačo. Rekel je Blaženemu: “To je osupljivo, častiti gospod, to je neverjetno! Ko sem poslušal to učenje o Dhammi, so mi dlake na telesu stopile pokonci. Častiti gospod, kakšno je ime tega učenja o Dhammi?”

“Glede tega, Nāgasamāla, si lahko zapomniš to učenje o Dhammi kot ‘Dlake dvigajoče učenje.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Nāgasamāla je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

[1] Vzrok njegovega odhoda je podan v Pāṭika sutti (DN 24). 
[2] Neobičajna stanja (uttari manussadhammā) so stanja, vrline ali dosežki, večji od običajnih človeških in so vključeni v deset koristnih smeri delovanja (glej MN 9:6). Te vključujejo stopnje zbranosti, vrste direktne vednosti, in poti in sadove. “Razlika v vednosti in viziji vredna plemenitih” (alamariyañāṇadassanavisesa), je pogost izraz v suttah, ki kaže na vse višje stopnje meditativnega znanja, ki so značilne za plemenitega posameznika.
[3] Točke 6-8 pokrivajo prve tri od šestih direktnih vednosti (abhiññā), naslednje tri se pojavijo kot zadnje od desetih moči Tathāgate.
[4] O Buddhovem levjem rjovenju glej SN 22:78/iii.84-86. Kolo Brahme je glavno, najboljše, najbolj odlično kolo. Kolo Dhamme (dhammacakka) ima dvojni pomen: vednost, ki razumeva resnico in vednost, kako razložiti učenje.
[5] Glej MN 115:12-18.
[6] To znanje se lahko ponazori z Buddhovo analizo dejanja v MN 57, MN 135 in MN 136.
[7] Tathāgatovo razumevanje o mnogih elementih, ki tvorijo svet, je v MN 115:4-9.
[8] Osem osvoboditev (vimokkhā) je opisanih v MN 77:22 in MN 137:26. Devet dosežkov (samāpatti) so štiri stopnje zbranosti, štirje nematerialni dosežki in prenehanje zaznav in občutkov, kot v MN 25:12-20.
[9] V kasnejši budistični tradiciji se asure, titani ali “anti-božanstva,” dodajo kot ločeno področje, tako da tvorijo šest destinacij.
[10] “Osemdnevni interval zmrzali” se nanaša na redno hladno obdobje, ki je v severni Indiji pozno v decembru in zgodaj v januarju.

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2024