(MN 14) Cūladukkhakkhandha Sutta – Kratko učenje o gmoti trpljenja

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v deželi Sakyan pri Kapilavattu, v Nigrodhajevem parku.

2. Takrat je sakyan Mahānāma[1] odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil, sedel na tla ob strani in rekel: “Častiti gospod, jaz sem dolgo razumel Dhammo, ki jo uči Blaženi tako: ‘Poželenje je nepopolnost, ki onesnaži um, odpor je nepopolnost, ki onesnaži um, zabloda je nepopolnost, ki onesnaži um.’ Vendar, ko jaz razumem Dhammo, ki jo tako uči Blaženi, občasno vdrejo v moj um stanja poželenja, odpora in zablode in tam ostanejo. Spraševal sem se, častiti gospod, katerega stanja še vedno notranje nisem opustil, zaradi katerega občasno vdrejo v moj um stanja poželenja, odpora in zablode in tam ostanejo.”

3. “Mahānāma, v tebi še vedno ostaja notranje neopuščeno stanje, zaradi katerega občasno vdrejo v tvoj um stanja poželenja, odpora in zablode in tam ostanejo; ker če bi to stanje notranje že opustil, ti ne bi živel družinskega življenja, ne bi užival čutnih užitkov.[3] Zato, ker v tebi to stanje notranje ni opuščeno, živiš družinsko življenje in uživaš v čutnih užitkih.

4. Čeprav je plemeniti učenec jasno videl tako, kot dejansko je, s pravilno modrostjo, kako čutni užitki dajo malo zadovoljstva, mnogo trpljenja in mnogo obupa in kako velika je nevarnost v tem, dokler on ne pride do zadovoljstva in prijetnosti, ki sta neodvisna od čutnih užitkov, ali do nekaj bolj mirnega kot je to, ga lahko še vedno mikajo čutni užitki.[4] Toda, ko je plemeniti učenec jasno videl tako, kot dejansko je, s pravo modrostjo, kako čutni užitki dajo malo zadovoljstva, mnogo trpljenja in mnogo obupa in kako velika je nevarnost v tem, in on doseže zadovoljstvo in prijetnost, ki sta neodvisna od čutnih užitkov, neodvisna od škodljivih stanj, ali od nekaj bolj mirnega kot je to, potem njega več ne mikajo čutni užitki.

5. Pred mojim razsvetljenjem, ko sem bil še samo nerazsvetljeni Bodhisatta, sem tudi jasno videl, tako kot dejansko je, s pravo modrostjo, kako čutni užitki dajo malo zadovoljstva, veliko trpljenja in veliko obupa in kako velika je nevarnost v tem, toda tako dolgo, dokler še vedno ne dosežem zadovoljstva in prijetnosti, ki sta neodvisna od čutnih užitkov, neodvisna od škodljivih stanj ali od nekaj bolj mirnega kot je to, sem spoznal, da me še vedno lahko mikajo čutni užitki. Toda, ko sem jasno videl tako, kot dejansko je, s pravo modrostjo, kako čutni užitki dajo malo zadovoljstva, mnogo trpljenja in mnogo obupa in kako velika je nevarnost v tem, in sem dosegel zadovoljstvo in prijetnost, ki sta neodvisna od čutnih užitkov, neodvisna od škodljivih stanj, ali od nekaj bolj mirnega kot je to, sem spoznal, da me več ne mikajo čutni užitki.

6. In kaj je zadovoljitev v primeru čutnih užitkov? Mahānāma, obstaja pet vezi čutnega užitka. Katerih pet? Materija, ki se razloči z očesom in ki si jo želimo, po njej hrepenimo, je prijetna in simpatična, povezana s čutno željo in izziva poželenje. Zvoki, ki se razločijo z ušesom.… Vonji, ki se razločijo z nosom.… Okusi, ki se razločijo z jezikom.… Otipljivi objekti, ki se razločijo s telesom in ki si jih želimo, po njih hrepenimo, so prijetni in simpatični, povezani s čutno željo in izzivajo poželenje. To je pet vezi čutnega užitka. Užitek in veselje, ki nastane v odvisnosti od teh pet vezi čutnega užitka, je zadovoljitev v primeru čutnih užitkov.

7. In kaj, menihi, je nevarnost v primeru čutnih užitkov? Menihi, na račun spretnosti od katere živi član plemena – pa če je to kontroliranje, računovodstvo, računanje, kmetovanje, trgovina, živinoreja, lokostrelstvo, služba kralju ali katerakoli druga spretnost – soočiti se mora s hladom in vročino; poškodovan je v stiku z obadi, komarji, vetrom, soncem in plazilci; tvega smrt z lakoto in žejo. To je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno trpljenja vidnega v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

8. Če ne pride premoženje do člana plemena, medtem ko ta dela in si prizadeva in se trudi, se žalosti in toži, ter se v joku tolče po prsih in postane zmeden, jokajoč: ‘Moje delo je zaman, moj trud je brez sadov!’ To je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

9. Če član plemena dobi premoženje ko dela in si prizadeva in se trudi, doživlja bolečino in žalost, ko ga ščiti: ‘Kako da ne bi niti kralji niti tatovi ukradli in pobegnili z mojo lastnino, niti jo ne bi ogenj požgal, niti voda odplavila, niti ukradli in pobegnili z njo nepriljubljeni dediči?’ In ko čuva in ščiti svoje premoženje, ga kralji ali tatovi ukradejo, ali ogenj požge ali voda odplavi ali ukradejo in pobegnejo z njim nepriljubljeni dediči. In on se žalosti in toži, ter se v joku tolče po prsih in postane zmeden, jokajoč: ‘Nič več nimam svojega premoženja!’ To je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

10. Zopet, s čutnimi užitki, kot vzrokom ... se kralji prepirajo s kralji, plemeniti s plemenitimi, brahmini z brahmini, laiki z laiki; mati se prepira s sinom, sin z materjo, oče s sinom, sin z očetom; brat se prepira z bratom, brat s sestro, sestra z bratom, prijatelj s prijateljem. V svojih prepirih, pretepih in sporih napadajo eden drugega s pestmi, grudami, palicami ali noži, pri čemer povzročajo smrt ali smrtno trpljenje. To je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

11. Zopet, s čutnimi užitki, kot vzrokom ... možje vzamejo meče in ščite in napnejo loke, zadrhtijo in gredo v bitko. V dvojne vrste letijo puščice in kopja in meči se bliskajo; tam so ranjeni s puščicami in kopji in njihove glave se sekajo z meči, s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. To je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

12. Zopet, s čutnimi užitki, kot vzrokom … možje vzamejo meče in ščite in napnejo loke, zadrhtijo in gredo v bitko. Napadejo spolzke branike z letečimi puščicami in kopji in z bliskajočimi meči; tam so ranjeni s puščicami in kopji in politi z vrelimi tekočinami in stisnjeni pod težkimi predmeti, in njihove glave se sekajo z meči, s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. To je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

13. Zopet, s čutnimi užitki, kot vzrokom … možje vdrejo v hiše, plenijo bogastvo, vlamljajo, prežijo ob poteh, zapeljujejo žene drugih, in ko jih zasačijo, kralji za kazen na njih uporabijo mnogo vrst mučenj. Kralji so jih bičali z biči, pretepali s šibami, pretepali s palicami; odsekali so jim roke, odsekali noge, odsekali roke in noge; odrezali ušesa, odrezali nosove, odrezali ušesa in nosove; bili so podvrženi "loncu kaše," na "britje školjke," na "Rahujeva usta," na "ognjeni venec," na "goreče roke," na "rezila trave," na "strojeno obleko," na "antilopo," na "kljuke za meso," na "kovance," na "mariniranje v lugu," na "vrtečo iglo," na "zvito slamnjačo"; polivali so ih z vrelim oljem, vrgli so jih psom, da so jih požrli, žive so natikali na kole in z meči so jim sekali glave, s čimer se izpostavijo smrti ali smrtnemu trpljenju. To je nevarnost v primeru čutnih užitkov, ogromno vidnega trpljenja v tem sedanjem življenju, ki ima čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

14. Zopet, s čutnimi užitki, kot vzrokom … se ljudje vdajajo v slabo vedenje s telesom, govorom in umom. Ko tako delajo, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno rodijo v stanje bede, v slabo okolje, v nižji svet, v pekel. To je nevarnost v primeru čutnih užitkov, veliko trpljenje v bodočem življenju, imeti čutne užitke kot svoj vzrok, vir in temelj, vzrok pa so enostavno čutni užitki.

15. Sedaj, Mahānāma, nekoč sem živel pri Rājagahu, na gori Jastrebov vrh. Ob tej priložnosti so številni Nigaṇṭi živeli na Črni skali, na pobočjih Isigili in prakticirali neprestano stanje, zavračali sedenje in izkušali boleče, mučne, prebadajoče občutke zaradi napora.[5]

16. Potem, ko je bil večer, sem vstal iz meditacije in odšel do Nigaṇṭov. Vprašal sem jih: ‘Prijatelji, zakaj prakticirate neprestano stanje, zavračate sedenje in izkušate boleče, mučne, prebadajoče občutke zaradi napora?’

17. Ko je bilo to rečeno, so odgovorili: ‘Prijatelj, Nigaṇṭ Nātaputta je vsevedni in vsevidni in trdi, da ima popolno znanje in videnje: “Če jaz hodim ali stojim ali spim ali sem buden, sta v meni znanje in videnje neprestano in neprekinjeno navzoča.” On je rekel: “Nigaṇṭi, v preteklosti ste storili zla dejanja; izčrpajte jih z izvajanjem ostrega asketizma. In ko ste tukaj in sedaj obvladani v telesu, govoru in umu, to ne povzroča zlih dejanj za prihodnost. Tako z razveljavljanjem preteklih dejanj z asketizmom in brez novih dejanj, ne bo posledic v prihodnosti. Brez posledic v prihodnosti se zgodi uničenje dejanj. Z uničenjem dejanj se zgodi uničenje trpljenja. Z uničenjem trpljenja se zgodi uničenje občutkov. Z uničenjem občutkov bo vse trpljenje izčrpano.” To je [nauk] ki ga odobravamo in sprejemamo in mi smo zadovoljni z njim.’

18. Ko je bilo to rečeno, sem jim rekel: ‘Toda, prijatelji, ali veste, da ste obstajali v preteklosti, in da ni tako, da niste obstajali?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, da ste v preteklosti delali zla dela in se tega niste vzdržali?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, da ste naredili takšna in takšna zla dela?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, da je bilo toliko trpljenja že izčrpanega, ali da toliko trpljenja še vedno mora biti izčrpano, ali kdaj bo toliko trpljenja izčrpanega, da bo vse trpljenje izčrpano?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Toda, prijatelji, ali veste, kaj je opustitev škodljivih stanj in kaj je negovanje koristnih stanj tukaj in sedaj?’ -’Ne, prijatelj.’

19. ‘Potemtakem, prijatelji, izgleda, da vi ne veste, da ste obstajali v preteklosti in da ni tako, da vi niste obstajali; ali da ste delali zla dela v preteklosti in da se tega niste vzdržali; ali da ste delali takšna in takšna zla dela; ali da je bilo že izčrpano toliko trpljenja, ali da toliko trpljenja še vedno mora biti izčrpano, ali da ko bo toliko trpljenja izčrpanega, bo izčrpano vse trpljenje; ali kaj je opuščanje škodljivih stanj in kaj je negovanje koristnih stanj tukaj in sedaj. Ker je tako, ti ki so morilci, hudodelci okrvavljenih rok v tem svetu, ko se prerodijo med človeška bitja, gredo v brezdomstvo, kot Nigaṇṭi.’[6]

20. ‘Prijatelj Gotama, užitek se ne pridobi skozi užitek; užitek se pridobi skozi bolečino. Ker če bi užitek bil pridobljen skozi užitek, potem se bi kralju Seniya Bimbisāra iz Magadhe povečal užitek, ker on prebiva v večjem užitku, kot častiti Gotama.’

‘Zagotovo so častiti Nigaṇṭi izrekli te besede prenagljeno in brez razmišljanja. Prej sem to jaz, ki bi ga morali vprašati: “Kdo prebiva v večjem užitku, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe, ali častiti Gotama?’“

‘Zagotovo, prijatelj Gotama, smo izgovorili te besede prenagljeno in brez razmišljanja. Toda naj bo. Znova vprašamo častitega Gotama: Kdo prebiva v večjem užitku, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe, ali častiti Gotama?’

21. ‘Potem, prijatelji, bom jaz vas vprašal. Odgovorite kot želite. Kaj mislite, prijatelji? Ali lahko kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe prebiva brez premika svojega telesa ali izgovora besede, in doživlja vrhunski užitek sedem dni in noči?’ - ‘Ne, prijatelj.’ - ‘Ali lahko kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe prebiva brez premika svojega telesa ali izgovora besede, in doživlja vrhunski užitek šest, pet, štiri, tri ali dva dni in noči? … en dan in noč?’ -’Ne, prijatelj.’

22. ‘Toda, prijatelji, jaz lahko prebivam brez premika mojega telesa ali izreka besede, in pri tem doživljam vrhunski užitek en dan in noč … dva, tri, štiri, pet in šest dni in noči … sedem dni in noči.[7] Kaj mislite, prijatelji? Ker je to tako, kdo živi v večjem užitku, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe ali jaz?’

‘Ker je to tako, častiti Gotama prebiva v večjem užitku kot kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe.’“

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Sakyan Mahānāma je bil zadovoljen in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Sakyan Mahānāma je bil Buddhov bratranec in brat čast. Anuruddha in Ᾱnande. On je izbral družinsko življenje in je pustil, da Anuruddha postane menih. Zgodba je v knjigi Ñāṇamoli, The Life of the Buddha, str. 80-81.

[3] Iz naslednjega pogovora o nevarnosti v čutnih užitkih se zdi, da je “stanje” (dhamma), ki ga Mahānāma ni opustil, čutna želja. Ta ga veže na družinsko življenje in na uživanje v čutnih užitkih.

[4] “Zadovoljstvo in prijetnost, ki sta neodvisna od čutnih užitkov” sta zadovoljstvo in prijetnost, ki se nanašata na prvo in drugo jhāno; stanja “bolj mirno kot to” so višje jhāne. Iz tega odlomka se zdi, da lahko učenec doseže celo drugo pot in sadež, brez da bi imel nižjo jhāno.

[5] Nigaṇṭi ali jaini, sledilci učitelja Nigaṇṭha Nātaputta (tudi poznanega kot Mahāvīra), so poudarjali prakse strogosti, da izčrpajo vso iz preteklosti akumulirano zlo kammo. Namen tega odlomka je v skladu z komentarji MA, da se pokaže izhod, ki ni bil prikazan prej, skupaj z zadovoljitvijo in nevarnostjo v čutnih užitkih. Buddha vpeljuje tukaj jainsko prakso asketizma, ko kaže, da je njegovo lastno učenje “Srednja pot”, brez dveh ekstremov, vdajanja v čutnost in samotrpinčenja.

[6] Jaini imajo pogled, da so izkušnje katerekoli osebe povzročene s preteklo kammo. Če bi to res bilo tako, dokazuje Buddha, bi hude bolečine katerim so se podvrgli kot del njihove asketske discipline, morale biti ukoreninjene v smrtonosnih delih v njihovih prejšnjih življenjih.

[7] Komentarji MA: To se nanaša na njihovo lastno izkušnjo doseganja užitka, to je, doseganje ploda arahantstva (arahattaphalasamāpatti).

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2016

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)