(MN 19) Dvedhāvitakka Sutta – Dve vrsti misli

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Menihi, pred mojim razsvetljenjem, ko sem bil še vedno nerazsvetljeni Bodhisatta, mi je prišlo na misel: ‘Recimo, da razdelim svoje misli v dva razreda.’[1] Na eno stran sem dal misli čutnega poželenja, misli zlobe in misli krutosti, na drugo stran pa sem dal misli o odpovedovanju, misli o ne-zlobi in misli o ne-krutosti.[2]

3. Ko sem prebival tako, prizadeven, goreč in odločen, se je pojavila v meni misel o čutni želji. Razumel sem: ‘Misel o čutni želji se je pojavila v meni. To bo do moje škode, do škode drugih in do škode obeh; ona ovira modrost, povzroči težave in vodi stran od Nibbāne.’ Ko sem razmišljal: ‘To bo vodilo  do moje škode,’ je ponehala v meni; ko sem razmišljal: ‘To bo vodilo do škode drugih,’ je ponehala v meni; ko sem razmišljal: ‘To bo vodilo do škode obeh,’ je ponehala v meni; ko sem razmišljal: ‘To ovira modrost, povzroči težave in vodi stran od Nibbāne,’ je ponehala v meni. Kadar se v meni pojavi čutna želja, jo opustim, jo odstranim, jo odpravim.

4-5. Ko sem prebival tako, prizadeven, goreč in odločen, se je pojavila v meni misel zlobe … pojavila v meni misel krutosti. Razumel sem: ‘Misel o krutosti se je pojavila v meni. To bo vodilo do moje škode, do škode drugih in do škode obeh; ovira modrost, povzroči težave in vodi stran od Nibbāne.’ Ko sem razmišljal … je ponehala v meni. Kadar se v meni pojavi misel krutosti, jo opustim, jo odstranim, jo odpravim.

6. Menihi, karkoli menih pogosto misli in razmišlja, bo to postalo nagnjenje njegovega uma. Če on pogosto misli in razmišlja misli o čutni želji, je on opustil misel o odpovedi negovanja misli o čutni želji, in njegov um se nagne k mislim o čutni želji. Če on pogosto misli in razmišlja o mislih zlobe … o mislih krutosti, je opustil misel o ne-krutosti, neguje misel o krutosti in njegov um se nagne k mislim o krutosti.

7. Kot v zadnjem mesecu deževne sezone, v jeseni, ko se rastline debelijo, goveji pastir pazi svoje krave, tako da jih stalno dreza na tej in oni strani s palico, da jih brzda in kroti. Zakaj je tako? Ker vidi, da bi lahko bil bičan, zaprt, pokončan ali odgovoren [če bi jih pustil zaiti v posevke]. Tako tudi jaz vidim v škodljivih stanjih nevarnost, degradacijo in onesnaženje in v koristnih stanjih blagoslov odpovedi, vidik čiščenja.

8. Ko sem prebival tako, prizadeven, goreč in odločen, se je v meni pojavila misel o odpovedi. Razumel sem: ‘Misel o odpovedi se je pojavila v meni. To ne bo vodilo do moje lastne škode ali do škode drugih ali do škode obeh; to podpira modrost, ne povzroča težav in vodi do Nibbāne. Če mislim in razmišljam to misel eno noč, en dan, en dan in noč, ne vidim v njej nič, kar bi se moral bati. Toda, s prekomernim razmišljanjem in premišljevanjem lahko utrudim svoje telo in ko je telo utrujeno, postane um vznemirjen in ko je um vznemirjen, je daleč od zbranosti.’ Zato sem umiril svoj um notranje, ga utišal, ga pripeljal v osamljenost in ga zbral. Zakaj je tako? Zato, da moj um ne bi bil vznemirjen.[3]

9-10. Ko sem prebival tako, prizadeven, goreč in odločen, se je v meni pojavila misel ne-zla … pojavila misel ne-krutosti. Razumel sem: ‘Misel o ne-krutosti se je pojavila v meni. To ne vodi do moje škode ali do škode drugih ali do škode obeh; to podpira modrost, ne povzroča težav in vodi do Nibbāne. Če mislim in razmišljam to misel eno noč, en dan, en dan in noč, ne vidim v njej nič, kar bi se moral bati. Toda, s prekomernim razmišljanjem in premišljevanjem, lahko utrudim svoje telo in ko je telo utrujeno, postane um vznemirjen in ko je um vznemirjen, je daleč od zbranosti.’ Zato sem umiril svoj um notranje, ga utišal ga pripeljal v osamljenost in ga zbral. Zakaj je tako? Zato, da moj um ne bi bil vznemirjen.

11. Menihi, karkoli menih pogosto misli in razmišlja, bo to postalo nagnjenje njegovega uma. Če on pogosto misli in razmišlja misli odpovedovanja, je on opustil misel o čutni želji, da bi negoval misel o odpovedi, potem se njegov um nagne k mislim o odpovedi. Če on pogosto misli in razmišlja o mislih ne-zlobe … o mislih ne-krutosti, je opustil misel o krutosti, da neguje misel o ne-krutosti in njegov um se nagne k mislim o ne-krutosti.

12. Kot bi zadnjem mesecu vroče sezone, ko so bile vse poljščine pripeljane v vasi, pastir varoval svoje krave tako, da bi stal pri vznožju drevesa ali zunaj na odprtem, ker mora biti pozoren le na to, da so krave tam; tako je tudi zame bilo potrebno le to, da sem pozoren, da so bila tam ta stanja.

13. Neutrudna energija se je vzbudila v meni in neprestana pozornost je bila vzpostavljena, moje telo je bilo mirno in nemoteno, moj um zbran in enoten.

14. Odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj sem vstopil in prebival v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki je rojena iz samote.

15. Z umiritvijo misli in razmišljanja, sem vstopil in prebival v drugi jhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, kar je rojeno iz zbranosti.

16. Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, jaz prebivam mirnodušen in pozoren in jasno razumevajoč, doživljam srečo s telesom, jaz vstopim in prebivam v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je ravnodušen, pozoren, ta, ki prebiva v sreči.’

17. Z opustitvijo užitka in bolečine in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, sem vstopil in prebival v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

18. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k znanju spomniti se preteklih življenj. Spomnil sem se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, eno rojstvo, dva rojstva, tri rojstva, štiri rojstva, pet rojstev, deset rojstev, dvajset rojstev, trideset rojstev, štirideset rojstev, petdeset rojstev, sto rojstev, tisoč rojstev, sto tisoč rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako sem se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj.

19. To je bilo prvo pravo znanje, ki sem ga dosegel v prvem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastalo je pravo znanje, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

20. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnosti sem ga usmeril k znanju o umiranju in ponovnem rojstvu bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, sem videl bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razumel sem, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so bila z razpadom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako sem z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, videl bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razumel, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. 

21. To je bilo drugo pravo znanje, ki sem ga dosegel v drugem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastalo je pravo znanje, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

22. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel ravnodušnost, sem ga usmeril k znanju o uničenju vplivov. Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je trpljenje’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je izvor trpljenja’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je prenehanje trpljenja’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To so vplivi’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je izvor vplivov’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je prenehanje vplivov’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

23. Ko sem vedel in videl na ta način, je bil moj um osvobojen od vpliva čutne želje, od vpliva eksistence in od vpliva nevednosti. Ko sem bil osvobojen, je prišlo vedenje: ‘Osvobojeno je.’ Neposredno sem vedel: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.’

24. To je bilo tretje pravo znanje, ki sem ga dosegel v tretjem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastalo je pravo znanje, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

25. Predpostavimo, menihi, da je bilo v gozdnatem predelu veliko nižinsko močvirje, blizu katerega je živela velika čreda jelenov. In pojavil se je človek, ki je želel njihovo uničenje, škodo in jetništvo in je zaprl varno in dobro pot, ki je vodila do njihove sreče, ter odprl napačno pot in nastavil vabo in lutko, tako da bi večja čreda jelenov lahko kasneje prišla v nesrečo, katastrofo in izgubo. Toda, prišel je drugi človek, ki jim je želel njihovo dobro, blagostanje in zaščito, in ponovno odprl varno in dobro pot, ki je vodila do njihove sreče in zaprl napačno pot, odstranil vabo in uničil lutko, tako da je velika čreda jelenov lahko kasneje prišla do rasti, povečanja in se izpolnila.

26. Menihi, to prispodobo sem podal z namenom, da vam sporočim pomen. To je pomen: ‘Veliko nižinsko močvirje’ je izraz za čutne užitke. ‘Velika čreda jelenov’ je izraz za bitja. ‘Človek, ki želi njihovo uničenje, škodo in jetništvo’ je izraz za Māro, za Zlobnega. ‘Napačna pot’ je izraz za napačno osmeročleno pot, to je: napačen pogled, napačna namen, napačen govor, napačno dejanje, napačen način preživljanja, napačen napor, napačna pozornost, in napačna zbranost. ‘Vaba’ je izraz za naslado in poželenje. ‘Lutka’ je izraz za nevednost. ‘Človek, ki jim želi njihovo dobro, blagostanje in zaščito’ je izraz za Tathāgato, izpopolnjenega in popolno razsvetljenega. ‘Varna in dobra pot, ki vodi do njihove sreče’ je izraz za Plemenito osmeročleno pot, to je: pravilni pogled, pravilni namen, pravilni govor, pravilno dejanje, pravilni način preživljanja, pravilni napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost.

Tako, menihi, varno in dobro pot, ki vodi do sreče sem jaz ponovno odprl, napačna pot je bila zaprta, vaba umaknjena, lutka uničena.

27. Kar bi moral narediti iz sočutja do svojih učencev učitelj, ki išče njihovo blagostanje in ima sočutje zanje, to sem naredil za vas, menihi. Tam so ta vznožja dreves, prazne koče. Meditirajte, menihi, ne zamudite, ker boste to kasneje obžalovali. To so naša navodila za vas.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Bodhisattova razdelitev misli na dva dela se je zgodila med njegovim šestletnim prizadevanjem za razsvetljenje.

[2] Misli o ne-zlobi in misli o ne-krutosti se lahko tudi razložijo v pozitivnem smislu, kot misli o ljubeči prijaznosti (mettā) in misli o sočutju (karunā).

[3] Komentarji MA: Pretirano razmišljanje in zamišljenost vodi do vznemirjenosti. Da je ukrotil in zmehčal svoj um, je Bodhisatta vstopil v meditacijo, potem pa se povrnil iz nje in razvil vpogled.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / marec 2016

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)