(MN 19) Dvedhāvitakka Sutta – Dve vrsti misli

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, pred mojim prebujenjem, ko sem bil še vedno neprebujeni bodhisatta, mi je prišlo na misel: ‘Kaj če razdelim svoje misli v dve skupini.’[1] Potem sem na eno stran dal misli užitka, misli zlobe in misli krutosti, na drugo stran pa sem dal misli odpovedovanja, misli nezlobe in misli nekrutosti.[2]

(SLABE MISLI)

3. Ko sem bival tako, prizadeven, goreč in odločen, se je pojavila v meni misel užitka. Razumel sem: ‘Misel užitka se je pojavila v meni. To bo vodilo do moje škode, do škode drugih in do škode obojih. Ona ovira modrost, povzroči težave in vodi stran od ugasnitve.’ Ko sem razmišljal: ‘To bo vodilo do moje škode,’ je ponehala v meni. Ko sem razmišljal: ‘To bo vodilo do škode drugih,’ je ponehala v meni. Ko sem razmišljal: ‘To bo vodilo do škode obojih,’ je ponehala v meni. Ko sem razmišljal: ‘To ovira modrost, povzroči težave in vodi stran od ugasnitve,’ je ponehala v meni. Kadar se v meni pojavi misel užitka, jo opustim, jo odstranim, jo odpravim.

4-5. Ko sem bival tako, prizadeven, goreč in odločen, se je pojavila v meni misel zlobe … pojavila v meni misel krutosti. Razumel sem: ‘Misel krutosti se je pojavila v meni. To bo vodilo do moje škode, do škode drugih in do škode obojih. Ona ovira modrost, povzroči težave in vodi stran od ugasnitve.’ Ko sem razmišljal … je ponehala v meni. Kadar se v meni pojavi misel krutosti, jo opustim, jo odstranim, jo odpravim.

6. Menihi, karkoli menih pogosto misli in razmišlja, bo to postalo nagnjenje njegovega srca. Če pogosto misli in razmišlja misli užitka je opustil misel o odpovedi negovanja misli užitka, in njegovo srce se nagne k mislim užitka. Če pogosto misli in razmišlja misli zlobe … misli krutosti, je opustil misel nekrutosti, neguje misel krutosti in njegovo srce se nagne k mislim krutosti.

7. Kot v zadnjem mesecu deževne sezone, v jeseni, ko se rastline debelijo, goveji pastir pazi svoje krave tako, da jih stalno dreza po tej in oni strani s palico, da jih brzda in kroti. Zakaj je tako? Ker vidi, da bi lahko bil bičan, zaprt, pokončan ali grajan [če bi jih pustil zaiti v posevke]. Tako tudi jaz vidim v slabih stanjih nevarnost, degradacijo in onesnaženje in v dobrih stanjih blagoslov odpovedi, vidik čiščenja.

(DOBRE MISLI)

8. Ko sem bival tako, prizadeven, goreč in odločen, se je v meni pojavila misel odpovedi. Razumel sem: ‘Misel odpovedi se je pojavila v meni. To ne bo vodilo do moje lastne škode ali do škode drugih ali do škode obojih. To podpira modrost, ne povzroča težav in vodi do ugasnitve. Če mislim in razmišljam to misel eno noč, en dan, en dan in noč, ne vidim v njej nič, česar bi se moral bati. Toda, s prekomernim razmišljanjem in premišljevanjem lahko utrudim svoje telo in ko je telo utrujeno, postane srce vznemirjeno in ko je srce vznemirjeno, je daleč od zbranosti.’ Zato sem umiril svoje srce notranje, ga utišal, ga pripeljal v osamo in ga zbral. Zakaj je tako? Zato, da moje srce ne bi bilo vznemirjeno.

9-10. Ko sem bival tako, prizadeven, goreč in odločen, se je v meni pojavila misel nezlobe … pojavila misel nekrutosti. Razumel sem: ‘Misel nekrutosti se je pojavila v meni. To ne vodi do moje škode ali do škode drugih ali do škode obojih. To podpira modrost, ne povzroča težav in vodi do ugasnitve. Če mislim in razmišljam to misel eno noč, en dan, en dan in noč, ne vidim v njej nič, kar bi se moral bati. Toda, s prekomernim razmišljanjem in premišljevanjem, lahko utrudim svoje telo in ko je telo utrujeno, postane srce vznemirjeno in ko je srce vznemirjeno, je daleč od zbranosti.’ Zato sem umiril svoje srce notranje, ga utišal ga pripeljal v samoto in ga zbral. Zakaj je tako? Zato, da moje srce ne bi bilo vznemirjeno.

11. Menihi, karkoli menih pogosto misli in razmišlja, bo to postalo nagnjenje njegovega srca. Če pogosto misli in razmišlja misli odpovedovanja, je opustil misel želje po užitku, da bi negoval misel odpovedi, potem se njegovo srce nagne k misli odpovedi. Če on pogosto misli in razmišlja o nezlobi … o nekrutosti, je opustil misel krutosti, da bi negoval misel nekrutosti in njegovo srce se nagne k mislim nekrutosti.

12. Kot v zadnjem mesecu vroče sezone, ko so bile vse poljščine pripeljane v vasi, in bi pastir varoval svoje krave tako, da bi stal pri vznožju drevesa ali zunaj na odprtem, ker mora biti pozoren le na to, da so krave tam, tako je tudi zame bilo potrebno le to, da sem pozoren, da so bila ta stanja tam.

13. Neutrudna energija se je vzbudila v meni in neprestana pozornost je bila vzpostavljena, moje telo je bilo mirno in nemoteno, moje srce zbrano in enotno.

(ŠTIRI STOPNJE ZBRANOSTI)

14. Popolnoma odmaknjen od užitkov, odmaknjen od slabih stanj sem vstopil in bival v prvi stopnji zbranosti, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojena iz samote.

15. Z umiritvijo misli in razmišljanja, sem vstopil in bival v drugi stopnji zbranosti, kar ima notranjo samozavest in poenotenje srca, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz zbranosti.

16. Z ugašanjem zadovoljstva sem bival mirnodušen in pozoren, in zavedajoč se, še vedno doživljal prijetnost s telesom, ter vstopil in bival v tretji stopnji zbranosti, o kateri plemeniti pravijo: ‘On srečno biva mirnodušen in pozoren.’

17. Z opustitvijo prijetnosti in bolečine, kakor tudi s predhodnim ugašanjem veselja in žalosti, sem vstopil in bival v četrti stopnji zbranosti, kar je niti neprijetno niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

(TRI VEDNOSTI)

18. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k spominu na pretekla življenja. Spomnil sem se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, enega rojstva, dveh rojstev, treh rojstev, štirih rojstev, petih rojstev, desetih rojstev, dvajsetih rojstev, tridesetih rojstev, štiridesetih rojstev, petdesetih rojstev, stotih rojstev, tisočih rojstev, sto tisočih rojstev, veliko vekov krčenja sveta, veliko vekov širjenja sveta, veliko vekov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega naroda, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti, takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se ponovno pojavil drugje. Tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega naroda, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje prijetnosti in neprijetnosti in takšen konec mojega življenja. In ko sem tam umrl, sem se pojavil tukaj.’ Tako sem se z njihovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj.

19. To je bila prva resnična vednost, ki sem jo dosegel v prvem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

20. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o umiranju in ponovnem rojstvu bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, sem videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razumel sem, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta ugledna bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled in se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno pojavila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tista ugledna bitja pa, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so se z razpadom telesa, po smrti, ponovno pojavila v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako sem z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, videl bitja, ki umirajo in se ponovno pojavijo, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razumel, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji. 

21. To je bila druga resnična vednost, ki sem jo dosegel v drugem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

22. Ko je bilo moje zbrano srce tako prečiščeno, jasno, brezhibno, očiščeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto, in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o uničenju vplivov. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je neprijetnost’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je izvor neprijetnosti’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je prenehanje neprijetnosti’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’ Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To so vplivi’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je izvor vplivov’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je prenehanje vplivov’. Direktno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

23. Ko sem to vedel in videl, je bilo moje srce osvobojeno vpliva želje po užitku, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko je bilo osvobojeno, je prišla vednost: ‘Osvobojeno je.’ Direktno sem vedel: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.’

24. To je bila tretja resnična vednost, ki sem jo dosegel v tretjem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastala je prava vednost, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

(PRISPODOBA O ČREDI JELENOV)

25. Predpostavimo, menihi, da je bilo v gozdnatem predelu veliko nižinsko močvirje, blizu katerega je živela velika čreda jelenov. In pojavil se je človek, ki je želel njihovo uničenje, škodo in jetništvo in je zaprl varno in dobro pot, ki je vodila do njihove sreče, ter odprl napačno pot in nastavil vabo in lutko, da bi večja čreda jelenov lahko kasneje prišla v nesrečo, katastrofo in izgubo. Toda, prišel je drugi človek, ki jim je želel njihovo dobro, blagostanje in zaščito, in ponovno odprl varno in dobro pot, ki je vodila do njihove sreče in zaprl napačno pot, odstranil vabo in uničil lutko, tako da je velika čreda jelenov lahko kasneje prišla do rasti, povečanja in se izpolnila.

26. Menihi, to prispodobo sem podal z namenom, da vam sporočim pomen. To je pomen: ‘Veliko nižinsko močvirje’ je izraz za užitke. ‘Velika čreda jelenov’ je izraz za bitja. ‘Človek, ki želi njihovo uničenje, škodo in jetništvo’ je izraz za Māro, za zlobneža. ‘Napačna pot’ je izraz za napačno osemčleno pot, to je: napačen pogled, napačna misel, napačen govor, napačno dejanje, napačen način življenja, napačen napor, napačna pozornost, in napačna zbranost. ‘Vaba’ je izraz za naslado in poželenje. ‘Lutka’ je izraz za nevednost. ‘Človek, ki jim želi njihovo dobro, blagostanje in zaščito’ je izraz za Tathāgato, izpopolnjenega in popolno prebujenega. ‘Varna in dobra pot, ki vodi do njihove sreče’ je izraz za Plemenito osemčleno pot, to je: pravilen pogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost.

Tako, menihi, varno in dobro pot, ki vodi do sreče sem jaz ponovno odprl, napačna pot je bila zaprta, vaba umaknjena, lutka uničena.

27. Kar bi moral narediti iz usmiljenja do svojih učencev učitelj, ki išče njihovo blagostanje in ima milost zanje, to sem naredil za vas, menihi. Tam so vznožja dreves, prazne koče. Meditirajte, menihi, ne zamudite tega, ker boste kasneje obžalovali. To so naša navodila za vas.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

---