(MN 7) Vatthūpama Sutta – Prispodoba o krpi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, predpostavimo, da je krpa umazana in popackana in jo ta, ki barva, namoči v eno ali drugo barvo, modro ali rumeno ali rdečo ali roza; bila bi slabo pobarvana in nečista v barvi. Zakaj je tako? Zaradi nečistosti krpe. Tako tudi, ko je um onesnažen, je lahko pričakovati nesrečno destinacijo.[1] Menihi, predpostavimo, da je bila krpa čista in živih barv in jo ta, ki barva, namoči v eno ali drugo barvo, modro ali rumeno ali rdečo ali roza; izgledala bi dobro pobarvana in čista v barvi. Zakaj je tako? Zaradi čistosti krpe. Tako je tudi, ko um ni onesnažen, pričakovati srečno destinacijo.

3. Kaj, menihi, so nepopolnosti, ki onesnažijo um? Pohlep je nepopolnost, ki onesnaži um. Sovraštvo … jeza … maščevalnost … prezir … dominantna drža … zavist … skopost … prevara … goljufija … svojeglavost … rivalstvo … domišljavost … aroganca … nečimrnost … malomarnost je nepopolnost, ki onesnaži um.

4. Vedoč, da je pohlep nepopolnost, ki onesnaži um, ga menih opusti. Vedoč, da je sovraštvo … malomarnost, ki onesnaži um, jo menih opusti.

 5. Ko menih spozna, da je pohlep nepopolnost, ki onesnaži um, ga opusti; ko menih spozna, da sovraštvo … malomarnost je nepopolnost, ki onesnaži um, jo opusti in pridobi neomajno zaupanje v Buddho: ‘Blaženi je popoln, popolnoma razsvetljen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blažen.’

6. On pridobi neomajno zaupanje v Dhammo: ‘Dhammo je Blaženi dobro razglasil, je vidna tukaj in sedaj, učinkuje takoj, vabi k pregledovanju, vodi naprej, da jo izkusi vsak modri za sebe.’

7. On pridobi neomajno zaupanje v Sangho: ‘Sangha učencev Blaženega vadi na dober način, prakticirajo v pravi smeri, prakticirajo pravo pot, prakticirajo na primeren način, to je, štirje pari oseb, osem tipov posameznikov; ta Sangha učencev Blaženega je vredna darov, vredna gostoljubja, vredna darovanja, vredna globokega pozdrava, je nepresegljivo polje zaslug za svet.’

8. Ko delno opusti, izžene, sprosti, zapusti in se odreče [nepopolnostim uma], razmišlja: ‘Jaz imam neomajno zaupanje v Buddho,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Dhammi, dobi zadovoljstvo povezano z Dhammo. Ko je zadovoljen, se v njem rodi zamaknjenost; v tem, ki je zamaknjen, postane telo umirjeno; ta, čigar telo je umirjeno, čuti prijetnost; v tem, ki čuti prijetnost, um postane zbran.[2]

9. On premišlja: ‘Jaz imam neomajno zaupanje v Dhammo,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Dhammi, dobi veselje povezano z Dhammo. Ko je vesel … um postane zbran.

10. On premišlja: ‘Jaz imam neomajno zaupanje v Sangho,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Sanghi, dobi veselje povezano s Sangho. Ko je vesel … um postane zbran.

11. On premišlja: ‘[Nepopolnosti uma] ki sem jih delno opustil, izgnal, sprostil, zapustil in odrekel,’ in dobi navdih v smislu, dobi navdih v Dhammi, dobi veselje povezano z Dhammo. Ko je vesel, se v njem rodi zamaknjenost; v tem, ki je zamaknjen, postane telo umirjeno; ta, čigar telo je umirjeno, čuti prijetnost; v tem, ki čuti prijetnost, um postane zbran

12. Menihi, če menih takšne kreposti, takšnega stanja [zbranosti], in takšne modrosti jé podarjeno hrano, ki se sestoji iz izbranega riža skupaj z različnimi omakami in kariji, celo to ne bo ovira za njega. Kakor krpa, ki je umazana in popackana postane čista in živih barv s pomočjo čiste vode, ali kakor zlato postane čisto in sijajno z uporabo peči, tako tudi, če menih takšne kreposti … jé podarjeno hrano … to ne bo ovira za njega.

13. On vztraja s prežemanjem ene četrtine sveta z umom prežetim z nesebično ljubeznijo, prav tako druge, prav tako tretje, prav tako četrte; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod, tako za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prežetim z nesebično ljubeznijo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez jeze.

14-16. On vztraja s prežemanjem ene četrtine sveta z umom prežetim s sočutjem … z umom prežetim z radostjo … z umom prežetim z mirnodušnostjo, prav tako druge, prav tako tretje, prav tako četrte; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod, tako za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prežetim z nesebično ljubeznijo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez jeze.

17. On razume: ‘To je tam, tam je manjvredno, tam je večvredno in onstran tega je odrešitev iz celega polja zaznavanja.’

18. Ko on tako ve in vidi, je njegov um osvobojen vpliva čutne želje, vpliva bitja in vpliva nevednosti. Ko je to osvobojeno, pride vedenje: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.’ Menihi, ta menih je okopan z notranjim kopanjem.”

19. Takrat je brahmin Sundarika Bhāradvāja sedel ne daleč od Blaženega. Rekel je Blaženemu: “Ampak, ali mojster Gotama gre na reko Bāhukā, da bi se kopal?”

“Zakaj, brahmin, bi šel k reki Bāhukā? Kaj lahko napravi reka Bāhukā?”

“Mojster Gotama, o reki Bāhukā pravijo mnogi, da osvobaja, pravijo mnogi, da daje zasluge in mnogi izmijejo svoja zla dejanja v reki Bāhukā.” [3]

20. Potem je Blaženi v verzih nagovoril brahmina Sundarika Bhāradvāja:

“Bāhukā in Adhikakkā,
Gayā in tudi Sundarikā,
Payāga in Sarassati,
in tok Bahumati - [4]
norec se lahko tam večno kopa,
pa si vendar ne bo očistil svojih slabih del.

Kaj lahko Sundarikā odplavi?
Kaj Payāga ? Kaj Bāhukā?
Reke ne morejo očistiti hudodelca,
človeka, ki je napravil okrutna in brutalna dela.

Čisti ima v srcu večno
praznik pomladi, sveti dan;[5]
ta, ki je pošten v delih, čist v srcu,
pripelje svojo vrlino do popolnosti.

Tukaj, brahmin, bi se moral kopati,
da napraviš sebe za zatočišče za vsa bitja.
In če ne govoriš napačno,
ne delaš škode živim bitjem,
ne jemlješ tistega, kar ti ni podarjeno,
z vero in brez pohlepa,
kakšna potreba zate je, da greš v Gayo?
Zate vsak izvir bo tvoja Gayā.”

21. Ko je bilo to rečeno, je brahmin Sundarika Bhāradvāja rekel: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj me mojster Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja. ”Jaz bi sprejel posvetitev v meništvo od mojstra Gotame, jaz bi sprejel polno posvetitev.”[6]

22. In brahmin Sundarika Bhāradvāja je prejel posvetitev od Blaženega, sprejel polno posvetitev. In kmalu, ne dolgo od njegove polne posvetitve, je prebival sam, umaknjen, prizadeven, goreč in odločen, je častiti Bhāradvāja s svojim uresničenjem z neposrednim vedenjem, tukaj in zdaj vstopil in vztrajal v vrhunskem cilju posvečenega življenja, za katerega člani plemena upravičeno gredo od doma v brezdomstvo. On neposredno ve: “ Rojstvo je uničeno, duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.” In častiti Bhāradvāja je postal eden od arahantov.

 

Opombe

[1] Nesrečna destinacija je prerojenost v tri stanja prikrajšanosti – pekel, živalsko kraljestvo in svet duhov. Dobra destinacija, je prerojenost v superiorno stanje, med ljudi in v nebeške svetove.

[2] Palijski ekvivalenti v samostalniški obliki za te pojme so: pāmojja, zadovoljstvo; pīti, zamaknjenost; passaddhi, umirjenost; sukha, prijetnost; samādhi, zbranost.

[3] Brahmin je za razliko od Buddhe verjel v očiščenje z ritualnim kopanjem.

[4] To so reke in plitvine, za katere se je verjelo, da omogočajo očiščenje.

[5] V jeziku pali je phaggu dan brahmnskega očiščenja v mesecu Phagguna (februar-marec). Uposatho, dni verskega čaščenja, določajo z lunarnim koledarjem.

[6] Posvečenje (pabbajjā) je formalni obred vstopa v življenje brezdomstva kot novic (sāmaṇera); polna posvetitev (upasampadā) daje status meniha (bhikkhu), polnopravnega člana Sanghe.

 

 

 

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2016

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)