(MN 4) Bhayabherava Sutta – Strah in groza

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthiju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka.

2. Takrat je brahmin Jāṇussoṇi odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten in družaben pogovor končan, je sedel na stran in rekel: “Mojster Gotama, ko so člani plemena odšli iz družinskega življenja v brezdomstvo zaradi vere v mojstra Gotamo, ali imajo mojstra Gotamo za svojega vodjo, svojega pomočnika in za svojega vodnika? In ali ti ljudje sledijo vzgledu mojstra Gotame?”

“Tako je, brahmin, tako je. Ko odide član plemena iz družinskega življenja v brezdomstvo zaradi vere v mene, me ima za svojega vodjo, svojega pomočnika in svojega vodnika. In ti ljudje sledijo mojemu vzgledu.”

“Toda, mojster Gotama, prebivališča v odročni goščavi pragozda, v gozdu, je težko vzdrževati, samoto je težko prakticirati in težko je uživati v samotnosti. Pomislil bi, da pragozd oropa menihu um, če ta nima zbranosti.”

“Tako je, brahmin, tako je. Prebivališča v odročni goščavi pragozda, v gozdu, je težko vzdrževati, samoto je težko prakticirati in težko je uživati v samotnosti. Pomislil bi, da pragozd oropa menihu um, če ta nima zbranosti.

3. Pred mojim razsvetljenjem, ko sem bil še samo nerazsvetljeni Bodhisatta, sem tudi jaz premišljeval: ‘Prebivališča v odročni goščavi pragozda, v gozdu, je težko vzdrževati ... da pragozd oropa menihu um, če ta nima zbranosti.’

4. Premišljeval sem tako: ‘Kadar samotarji ali brahmini, ki niso prečiščeni v telesnem ravnanju, prebivajo v odročnih mestih v goščavi pragozda, v gozdu, potem zaradi tega, ker nimajo prečiščenega telesnega ravnanja, ti dobri samotarji in brahmini obudijo v sebi škodljiv strah in grozo. Toda jaz ne grem prebivati v odročno goščavo pragozda, v gozd, neprečiščen v telesnem ravnanju. Jaz sem prečiščen v telesnem ravnanju. Jaz grem v odročne pragozdna prebivališča, v gozd, kot eden plemenitih s prečiščenim telesnim ravnanjem.’ Ko vidim v sebi to čistost telesnega ravnanja, najdem veliko olajšanje v življenju v gozdu.

5-7. Premišljeval sem tako: ‘Kadar samotarji ali brahmini, ki niso prečiščeni v besednem ravnanju … niso prečiščeni v mentalnem ravnanju … niso prečiščeni svojem načinu življenja, odidejo v prebivališče v odročno goščavo pragozda, v gozd … obudijo škodljiv strah in grozo. Toda … jaz imam prečiščen načinu življenja. Jaz se napotim v prebivališče v odročni goščavi pragozda, v gozd, kot eden od plemenitih, s prečiščenim načinom življenja.’ Ko vidim v sebi to prečiščenost načina življenja, najdem veliko uteho v prebivanju v gozdu.

8. Premišljeval sem tako: ‘Kadar samotarji ali brahmini, ki so pohlepni in polni poželenja … Jaz nisem pohlepen … ’

9. ‘… z umom sovraštva in namerah sovraštva … Jaz imam um ljubeče prijaznosti … ’

10. ‘… obvladani z lenobo in topostjo … Jaz sem brez lenobe in toposti … ’

11. ‘… obvladani z vznemirjenim in nemirnim umom … Jaz imam miren um … ’

12. ‘… negotovost in dvom … Jaz sem šel onkraj dvoma … ’

13. ‘… vdani samohvali in podcenjevanju drugih … Jaz nisem vdan samohvali in podcenjevanju drugih … ’

14. ‘… predmet preplaha in strahu … Jaz sem brez zaskrbljenosti … ’

15. ‘… želja po dobičku, časti in ugledu … Jaz imam malo želja … ’

16. ‘… leni in v pomanjkanju energije … Jaz imam energijo … ’

17. ‘… nepozorni in se v polnosti ne zavedajo … Jaz sem osnovan v pozornosti … ’

18. ‘… nezbrani in z zablodelim umom … Jaz obvladam zbranost … ’

19. Premišljeval sem tako: ‘Kadar se samotarji ali brahmini brez modrosti, blebetači, odpravijo v prebivališča v odročno goščavo pragozda, v gozd, potem ta napaka svojega bitja, da so brez modrosti in blebetajoči, v dobrih samotarjih in brahminih prebudi škodljiv strah in grozo. Vendar, jaz ne grem v prebivališče v odročno goščavo pragozda, v gozd, brez modrosti, blebetajoč. Jaz sem osnovan v pozornosti. Jaz grem v prebivališče v odročno goščavo pragozda, v gozd, kot eden plemenitih, ki poseduje modrost.’ Ko vidim v sebi to posedovanje modrosti, najdem veliko uteho v prebivanju v gozdu.

20. Premišljeval sem tako: ‘Obstajajo posebej ugodne noči štirinajstega, petnajstega in osmega[1]. Kaj če bi te noči preživeli v takšnih strah zbujajočih, strašljivih bivališčih, kot so svetišča v sadovnjakih, svetišča v gozdovih in svetišča v drevju? Morda bi srečal ta strah in grozo.’ In kasneje, na takšne posebej ugodne noči, kot so štirinajstega, petnajstega in osmega, prebijem v takšnih strah zbujajočih, strašljivih bivališčih, kot so svetišča v sadovnjakih, svetišča v gozdovih in svetišča v drevju. In ko sem tam prebival, bi prišla k meni divja žival, bi pav prelomil vejo, ali veter zašumel listje. Pomislil sem: ‘Kaj pa če zdaj prihajata strah in groza?’ Pomislil sem: ‘Zakaj prebivam vedno v pričakovanju strahu in groze? Kaj, če bi obvladal ta strah in grozo medtem, ko bi ohranjal isto držo telesa v kateri sem, ko to pride nadme?’

Ko sem hodil, sta nadme prišla strah in groza; jaz nisem niti obstal niti sedel niti legel, dokler nisem obvladal ta strah in grozo. Ko sem stal, sta nadme prišla strah in groza; jaz nisem niti hodil niti sedel niti legel, dokler nisem obvladal ta strah in grozo. Ko sem sedel, sta nadme prišla strah in groza; jaz nisem niti hodil niti stal, niti legel, dokler nisem obvladal ta strah in grozo. Ko sem ležal, sta nadme prišla strah in groza; jaz nisem niti hodil niti stal niti sedel, dokler nisem obvladal ta strah in grozo.

21. Obstajajo, brahmin, nekateri samotarji in brahmini, ki dojemajo dan takrat, ko je noč in noč, ko je dan. Pravim, da so v zablodi. Jaz dojemam noč takrat, ko je noč in dan, ko je dan. Upravičeno rečeno, to bi rekel vsak: ‘Bitje, ki ni predmet zablode, se je pojavilo na svetu, za blaginjo in srečo mnogih, iz sočutja za svet, za dobro, blagor in srečo bogov in ljudi,’ sem to resnično jaz, o katerem bi to upravičeno govorili.

22. Neutrudna energija se je vzbudila v meni in stalna pozornost je bila vzpostavljena, moje telo je bilo mirno in nemoteno, moj um zbran in poenoten.

23. Odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, sem vstopil in bival v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojeni iz samote.

24. Z umiritvijo misli in razmišljanja, sem vstopil in bival v drugi jhāni, kar ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojeni iz zbranosti.

25. Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, jaz prebivam mirnodušen in pozoren in jasno razumevajoč, doživljam prijetnost s telesom, jaz vstopim in bivam v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘Ta, ki je mirnodušen ima prijetno bivanje in je pozoren.’

26. Z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, sem vstopil in bival v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti.

27. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k znanju spomniti se preteklih življenj. Spomnil sem se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, eno rojstvo, dva rojstva, tri rojstva, štiri rojstva, pet rojstev, deset rojstev, dvajset rojstev, trideset rojstev, štirideset rojstev, petdeset rojstev, sto rojstev, tisoč rojstev, sto tisoč rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako sem se z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj.

28. To je bilo prvo pravo znanje, ki sem ga dosegel v prvem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastalo je pravo znanje, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

29. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k znanju o umiranju in ponovnem rojstvu bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeškega, sem videl bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razumel sem, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so bila z zlomom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako sem z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, videl bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razumel, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji. 

30. To je bilo drugo pravo znanje, ki sem ga dosegel v drugem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastalo je pravo znanje, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

31. Ko je bil moj um zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel mirnodušnost, sem ga usmeril k znanju o uničenju vplivov. Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je trpljenje’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je izvor trpljenja’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je prenehanje trpljenja’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To so vplivi’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je izvor vplivov’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je prenehanje vplivov’; Neposredno sem vedel, kako dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja vplivov.’

32. Ko sem vedel in videl na ta način, je bil moj um osvobojen od vpliva čutne želje, od vpliva eksistence in od vpliva nevednosti. Ko sem bil osvobojen, je prišlo vedenje: ‘Osvobojeno je.’ Neposredno sem vedel: ‘Rojstvo je uničeno, posvečeno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.’

33. To je bilo tretje pravo znanje, ki sem ga dosegel v tretjem delu noči. Nevednost je bila pregnana in nastalo je pravo znanje, tema je bila pregnana in svetloba je nastala, kot se zgodi v tem, ki vztraja prizadeven, goreč in odločen.

34. Brahmin, ti lahko misliš: ‘Morda samotar Gotama celo danes ni brez poželenja, sovraštva, zablode, ker se še vedno zateče v oddaljena prebivališča v odročni goščavi pragozda, v gozd.’ Ampak ne bi smel razmišljati tako. To je zato, ker vidim dve koristi, da se še vedno zatečem v oddaljena prebivališča v odročni goščavi pragozda, v gozd: Vidim prijetno bivanje zase tukaj in sedaj in imam sočutje za prihodnje generacije.”

35. “Dejansko, to je zato, ker je mojster Gotama popoln, popolnoma razsvetljen, ima sočutje za prihodnje generacije. Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj me mojster Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja.”

 

Opombe

[1] Indijsko leto, v skladu z starodavnim sistemom, ki je neločljivo povezan z budizmom, je razdeljeno na tri obdobja – hladno obdobje, toplo obdobje in deževno obdobje, in ki vsako traja štiri mesece.  Štirje meseci so nadalje razdeljeni v štirinajstdnevja (pakkha). Tretje in sedmo vsebuje štirinajst dni, ostala pa petnajst dni. V vsakem štirinajstdnevju so noči na polno luno in na mlaj (na štirinajsti ali petnajsti dan) in noč na prvi krajec (osmi dan) se smatrajo kot posebej ugodne. V budizmu so ti dnevi postali Uposatha, dnevi verskih obredov. Ob dnevu polne lune in mlaja, menihi recitirajo njihov zakon vodil in laiki obiskujejo samostane, da poslušajo govore in da prakticirajo meditacijo.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2016

 

© SloTheravada, 2016

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.