(MN 3) Dhammadāyāda Sutta – Dediči Dhamme

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

(POSVETNOST IN DHAMMA)

2. “Menihi, bodite moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh. Iz milosti do vas sem pomislil: ‘Kako naj bodo moji učenci moji dediči v Dhammi in ne moji dediči v posvetnih stvareh?’ Če ste moji dediči v posvetnih stvareh, ne moji dediči v Dhammi, boste takole grajani: ‘Učiteljevi učenci živijo kot dediči v posvetnih stvareh, ne kot dediči v Dhammi’. In jaz bom grajan takole: ‘Učiteljevi učenci živijo kot njegovi dediči v posvetnih stvareh, ne kot njegovi dediči v Dhammi.’

Če ste moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh, ne boste grajani [ampak bo rečeno]: ‘Učiteljevi učenci živijo kot njegovi dediči v Dhammi, ne kot njegovi dediči v posvetnih stvareh’. In jaz ne bom grajan [ampak bo rečeno]: ‘Učiteljevi učenci živijo kot njegovi dediči v Dhammi, ne kot njegovi dediči v posvetnih stvareh.’ Zato, menihi, bodite moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh. Iz milosti do vas sem pomislil: ‘Kako naj bodo moji učenci moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh?’

3. Menihi, predpostavimo, da sem že pojedel, odklonil hrano, ko sem se nasitil, končal, imel dovolj, imel toliko, kot sem potreboval in je nekaj podarjene hrane ostalo, da se jo zavrže. Tedaj prideta dva meniha, lačna in slabotna in jima rečem: ‘Meniha, jaz sem jedel … imel, kar sem potreboval, vendar je tam ostalo še nekaj podarjene hrane, ki se bo zavrgla. Jejta, če želita. Če ne bosta jedla, potem jo bom vrgel stran tam, kjer ni zelenja ali vrgel v vodo, kjer ni življenja.’ Potem je eden od menihov pomislil: ‘Blaženi je jedel … imel, kar je potreboval, vendar je ta podarjena hrana Blaženemu ostala in bo zavržena. Če jo ne pojemo, jo bo Blaženi zavrgel … Vendar je Blaženi rekel tole: “Menihi, bodite moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh.” Ta podarjena hrana je ena od posvetnih stvari. Kaj če ne pojem te podarjene hrane in preživim noč in dan lačen in slaboten.’ In namesto da bi jedel podarjeno hrano, je preživel to noč in dan lačen in slaboten. Potem je drugi menih pomislil: ‘Blaženi je jedel … imel, kar je potreboval, vendar je ta podarjena hrana Blaženemu ostala in bo zavržena … Kaj če pojem to podarjeno hrano in preživim noč in dan niti lačen niti slaboten.’ In ko je pojedel to podarjeno hrano, je preživel noč in dan niti lačen niti slaboten. In čeprav je ta menih jedel podarjeno hrano in preživel noč in dan niti lačen niti slaboten, bolj spoštujem in hvalim prvega meniha. Zakaj je tako? Ker ga bo to za dolgo časa vodilo do maloštevilnosti njegovih želja, do zadovoljstva, izbrisa, do enostavne podpore za življenje in do prebujenja energije. Zato, menihi, bodite moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh. Iz milosti do vas sem pomislil: ‘Kako naj bodo moji učenci moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh?’”

4. To je rekel Blaženi. Ko je to rekel, je Vzvišeni vstal iz svojega sedeža in odšel v svoje bivališče. Kmalu potem ko je odšel, je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.” - “Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

(ŽIVLJENJE UČENCA V SAMOTI)

5. “Prijatelji, na kakšen način učenci učitelja, ki živijo v samoti, ne vadijo v samoti? In na kakšen način učenci učitelja, ki živijo v samoti, vadijo v samoti?”

“Zares, prijatelj, od daleč bi prišli, da bi izvedeli od častitega Sāriputte, kaj pomeni ta izjava. Bilo bi dobro, če bi častiti Sāriputta razložil pomen te izjave. Ko bodo menihi to slišali od njega, si bodo zapomnili.”

“Potem, prijatelji, poslušajte in skrbno pazite kaj bom povedal.” “Da, prijatelj,” so odgovorili menihi. Častiti Sāriputta je rekel:

6. “Prijatelji, na kakšen način učenci učitelja, ki živijo v samoti, ne vadijo v samoti? Učenci učitelja, ki živijo v samoti, ne vadijo v samoti. Oni ne opustijo tistega, kar jim je učitelj naročil. So potratni in nemarni, vodijo v nazadovanju, ne brigajo se za samoto.

Menihe starešine[1] je potrebno grajati zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v samoti, ne vadijo v samoti: zaradi tega prvega razloga morajo biti grajani. Oni ne opustijo tistega, kar jim je učitelj naročil: zaradi tega drugega razloga morajo biti grajani. So potratni in nemarni, vodijo v nazadovanju, ne brigajo se za samoto: zaradi tega tretjega razloga morajo biti grajani. Menihe starešine je treba grajati zaradi teh treh razlogov.

Srednje menihe je potrebno grajati zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v samoti, ne vadijo v samoti: zaradi tega prvega razloga morajo biti grajani. Oni ne opustijo tistega, kar jim je učitelj naročil: zaradi tega drugega razloga morajo biti grajani. So potratni in nemarni, vodijo v nazadovanju, ne brigajo se za samoto: zaradi tega tretjega razloga morajo biti grajani. Srednje menihe je treba grajati zaradi teh treh razlogov.

Nove menihe je potrebno grajati zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v samoti, ne vadijo v samoti: zaradi tega prvega razloga morajo biti grajani. Oni ne opustijo tistega, kar jim je učitelj naročil: zaradi tega drugega razloga morajo biti grajani. So potratni in nemarni, vodijo v nazadovanju, ne brigajo se za samoto: zaradi tega tretjega razloga morajo biti grajani. Nove menihe je treba grajati zaradi teh treh razlogov.

Na ta način učenci učitelja, ki živijo v samoti, ne vadijo v samoti.

7. Na kakšen način učenci učitelja, ki živijo v samoti, vadijo v samoti? Učenci učitelja, ki živijo v samoti, vadijo v samoti. Opustijo tisto, kar jim je učitelj naročil. Niso potratni in nemarni, trudijo se izogniti nazadovanju in so vodilni v samoti.

Menihe starešine je potrebno pohvaliti zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v samoti, vadijo v samoti: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega prvega razloga. Opustijo tisto, kar jim je učitelj naročil: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega drugega razloga. Niso potratni in nemarni. Trudijo se izogniti nazadovanju in so vodilni v samoti: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega tretjega razloga. Menihe starešine je potrebno pohvaliti zaradi teh treh razlogov.

Srednje menihe je potrebno pohvaliti zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v samoti, oni vadijo v samoti: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega prvega razloga. Opustijo tisto, kar jim je učitelj naročil: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega drugega razloga. Niso potratni in nemarni. Trudijo se izogniti nazadovanju in so vodilni v samoti: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega tretjega razloga. Srednje menihe je potrebno pohvaliti zaradi teh treh razlogov.

Nove menihe je potrebno pohvaliti zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v samoti, vadijo v samoti: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega prvega razloga. Opustijo tisto, kar jim je učitelj naročil: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega drugega razloga. Niso potratni in nemarni. Trudijo se izogniti nazadovanju in so vodilni v samoti: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega tretjega razloga. Nove menihe je potrebno pohvaliti zaradi teh treh razlogov.

Na ta način učenci učitelja, ki živijo v samoti, vadijo v samoti.

(SREDNJA POT)

8. Obstaja zlo pohlepa in sovraštva. Obstaja srednja pot za opustitev pohlepa in sovraštva, ki daje vizijo, daje znanje, ki vodi do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve. In kaj je srednja pot? To je Plemenita osemčlena pot: pravilen pogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost. To je srednja pot, ki daje vizijo, daje znanje, kar vodi do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve.

9-15. Zlo je jeza in maščevanje … zaničevanje in oblastna drža … zavist in skopost … sleparstvo in prevara … trma in predrznost … domišljavost in aroganca … samovšečnost in nemarnost. Obstaja srednja pot za opustitev samovšečnosti in nemarnosti, ki daje vizijo, daje vednost, kar vodi do miru, do direktnega znanja, do prebujenja, do ugasnitve. In kaj je ta srednja pot? To je ravno ta Plemenita osemčlena pot: pravilen pogled, pravilna misel, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način življenja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost. To je srednja pot, ki daje vizijo, daje znanje, kar vodi do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do ugasnitve.”

To je bilo tisto, kar je rekel častiti Sāriputta. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Sāriputte.

 

Opombe

[1] Menihi starešine (thera) so ti, ki imajo več kot deset deževnih umikov od svoje posvetitve. Srednji menihi imajo med pet in manj kot deset deževnih umikov, novi menihi pa imajo manj kot pet deževnih umikov.

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2024