(MN 3) Dhammadāyāda Sutta – Dediči v Dhammi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. Menihi, bodite moji dediči v Dhammi, ne dediči v posvetnih stvareh. Iz usmiljenja do vas sem pomislil: ‘Kako naj bodo moji učenci moji dediči v Dhammi in ne dediči v posvetnih stvareh?’ Če ste moji dediči v posvetnih stvareh, ne moji dediči v Dhammi, boste takole kritizirani: ‘Učiteljevi učenci živijo kot dediči v posvetnih stvareh, ne kot dediči v Dhammi’; in jaz bom kritiziran takole: ‘Učiteljevi učenci živijo kot njegovi dediči v posvetnih stvareh, ne kot njegovi dediči v Dhammi.’

Če ste moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh, ne boste kritizirani [rečeno bo]: ‘Učiteljevi učenci živijo kot njegovi dediči v Dhammi, ne kot njegovi dediči v posvetnih stvareh’; in jaz ne bom kritiziran [rečeno bo]: ‘Učiteljevi učenci živijo kot njegovi dediči v Dhammi, ne kot njegovi dediči v posvetnih stvareh.’ Zato, menihi, bodite moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh. Iz usmiljenja do vas sem pomislil: ‘Kako naj bodo moji učenci moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh?’

3. Menihi, predpostavimo, da sem pojedel, zavrnil vzeti več hrane, sem se nasitil, končal, imel dovolj, imel toliko, kot sem potreboval in je nekaj podarjene hrane ostalo, da se jo zavrže. Tedaj sta prišla dva meniha, lačna in slabotna in sem jima rekel: ‘Meniha, jaz sem jedel … imel, kar sem potreboval, vendar je tam ostalo še nekaj moje podarjene hrane, ki se bo zavrgla. Jejta, če želita; če ne bosta jedla, potem jo bom vrgel stran tam, kjer ni zelenja ali vrgel v vodo, kjer ni življenja.’ Potem je eden od menihov pomislil: ‘Blaženi je jedel … imel, kar je potreboval, vendar je ta podarjena hrana Blaženemu ostala in bo zavržena; če jo ne pojemo, jo bo Blaženi zavrgel … Vendar je Blaženi rekel tole: “Menihi, bodite moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh.” Ta podarjena hrana je ena od posvetnih stvari. Predpostavimo, da namesto da pojem to podarjeno hrano, preživim noč in dan lačen in slaboten.’ In namesto, da bi jedel podarjeno hrano, je preživel to noč in dan lačen in slaboten. Potem je drugi menih pomislil: ‘Blaženi je jedel … imel, kar je potreboval, vendar je ta podarjena hrana Blaženemu ostala in bo zavržena … Predpostavimo, da pojem to podarjeno hrano in preživim noč in dan niti lačen niti slaboten.’ In ko je pojedel to podarjeno hrano je preživel noč in dan niti lačen niti slaboten. In čeprav je ta menih jedel podarjeno hrano in preživel noč in dan niti lačen niti slaboten, bolj spoštujem in hvalim prvega meniha. Zakaj je tako? Ker ga bo to za dolgo vodilo do maloštevilnosti želja, do zadovoljstva, pokončanja, do lahke podpore za življenje in do prebujenja energije. Zato, menihi, bodite moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh. Zaradi sočutja do vas, sem pomislil: ‘Kako naj bodo moji učenci moji dediči v Dhammi, ne moji dediči v posvetnih stvareh?’“

4. To je rekel Blaženi. Ko je to rekel, je vzvišeni vstal iz svojega sedeža in odšel v svoje prebivališče. Kmalu potem, ko je odšel je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.” - “Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

5. Prijatelji, na kakšen način učenci učitelja, ki živijo v osami, ne vadijo v osami? In na kakšen način učenci učitelja, ki živijo v osami, vadijo v osami?”

“Zares, prijatelj, mi bi prišli od daleč, da bi se učili od častitega Sāriputte pomena te izjave. Bilo bi dobro, če bi častiti Sāriputta razložil pomen te izjave. Ko bodo menihi to slišali od njega, si bodo zapomnili.”

“Potem, prijatelji, poslušajte in skrbno pazite kar bom povedal.” “Da, prijatelj,” so odgovorili menihi. Častiti Sāriputta je rekel:

6. “Prijatelji, na kakšen način učenci učitelja, ki živijo osamljeni, ne vadijo v osami? V tem primeru učenci učitelja, ki živijo v osami, ne vadijo v osami; oni ne opustijo tistega, kar jim je učitelj naročil; so potratni in nemarni, vodijo v nazadovanju, ne brigajo se za osamo.

V tem je stare menihe[1] potrebno grajati zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v osami, oni ne vadijo v osami: zaradi tega prvega razloga morajo biti grajani. Oni ne opustijo tistega, kar jim je učitelj naročil: zaradi tega drugega razloga morajo biti grajani. So potratni in nemarni, vodijo v nazadovanju, ne brigajo se za osamo: zaradi tega tretjega razloga morajo biti grajani. Stare menihe je treba grajati zaradi teh treh razlogov.

V tem je srednje menihe potrebno grajati zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v osami, oni ne vadijo v osami: zaradi tega prvega razloga morajo biti grajani. Oni ne opustijo tistega, kar jim je učitelj naročil: zaradi tega drugega razloga morajo biti grajani. So potratni in nemarni, vodijo v nazadovanju, ne brigajo se za osamo: zaradi tega tretjega razloga morajo biti grajani. Srednje menihe je treba grajati zaradi teh treh razlogov.

V tem je nove menihe potrebno grajati zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v osami, oni ne vadijo v osami: zaradi tega prvega razloga morajo biti grajani. Oni ne opustijo tistega, kar jim je učitelj naročil: zaradi tega drugega razloga morajo biti grajani. So potratni in nemarni, vodijo v nazadovanju, ne brigajo se za osamo: zaradi tega tretjega razloga morajo biti grajani. Nove menihe je treba grajati zaradi teh treh razlogov.

Na ta način učenci učitelja, ki živijo v osami, ne vadijo v osami.

7. Na kakšen način učenci učitelja, ki živijo v osami, vadijo v osami? V tem primeru učenci učitelja, ki živijo v osami, vadijo v osami; oni opustijo tisto, kar jim je učitelj naročil; niso potratni in nemarni, trudijo se izogniti nazadovanju in so vodje v osami.

V tem je stare menihe potrebno pohvaliti zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v osami, oni vadijo v osami: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega prvega razloga. Opustijo tisto, kar jim je učitelj naročil: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega drugega razloga. Niso potratni in nemarni; trudijo se izogniti nazadovanju in so vodje v osami: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega tretjega razloga. Stare menihe je potrebno pohvaliti zaradi teh treh razlogov.

V tem je srednje menihe potrebno pohvaliti zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v osami, oni vadijo v osami: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega prvega razloga. Opustijo tisto, kar jim je učitelj naročil: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega drugega razloga. Niso potratni in nemarni; trudijo se izogniti nazadovanju in so vodje v osami: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega tretjega razloga. Srednje menihe je potrebno pohvaliti zaradi teh treh razlogov.

V tem je nove menihe potrebno pohvaliti zaradi treh razlogov. Kot učenci učitelja, ki živijo v osami, oni vadijo v osami: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega prvega razloga. Opustijo tisto, kar jim je učitelj naročil: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega drugega razloga. Niso potratni in nemarni; trudijo se izogniti nazadovanju in so vodje v osami: potrebno jih je pohvaliti zaradi tega tretjega razloga. Nove menihe je potrebno pohvaliti zaradi teh treh razlogov.

Na ta način učenci učitelja, ki živijo v osami, vadijo v osami.

8. Prijatelji, obstaja zlo pohlepa in sovraštva. Obstaja Srednja pot za opustitev pohlepa in sovraštva, ki daje vizijo, daje znanje, ki vodi do miru, do neposrednega vedenja, do razsvetljenja, do Nibbāne. In kaj je Srednja pot? To je prav ta Plemenita osmeročlena pot; to je, pravilen pogled, pravilen namen, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način preživljanja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost. To je Srednja pot, ki daje vizijo, daje znanje, kar vodi do miru, do neposrednega vedenja, do razsvetljenja, do Nibbāne.

9-15. Zlo tukaj je jeza in maščevanje … zaničevanje in oblastna drža … zavist in skopost … sleparstvo in prevara … trma in predrznost … domišljavost in aroganca … samovšečnost in nemarnost. Obstaja Srednja pot za opustitev samovšečnosti in nemarnosti, ki daje vizijo, daje znanje, kar vodi do miru, do neposrednega vedenja, do razsvetljenja, do Nibbāne. In kaj je ta Srednja pot? To je prav ta Plemenita osmeročlena pot; to je, pravilen pogled, pravilen namen, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način preživljanja, pravilen napor, pravilna pozornost in pravilna zbranost. To je Srednja pot, ki daje vizijo, daje znanje, kar vodi do miru, do neposrednega vedenja, do razsvetljenja, do Nibbāne.”

To je bilo tisto, kar je rekel častiti Sāriputta. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Sāriputte.

 

Opombe

[1] Stari menihi (thera) so ti, ki imajo več kot deset deževnih umikov od svoje posvetitve (upasampada); srednji menihi imajo med pet in devet deževnih umikov; novi menihi imajo manj kot pet deževnih umikov.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / november 2015

 

© SloTheravada, 2016

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.