(MN 2) Sabbāsava Sutta – Vsi vplivi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Savatthiju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. Menihi, učil vas bom o brzdanju vseh vplivov[1]. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

 

(POVZETEK)

3. Menihi, jaz pravim, da je uničenje vplivov za tistega, ki ve in vidi, ne za tistega, ki ne ve in ne vidi. Kdo ve in kaj vidi? Usmerjanje pozornosti h koreninam stvari in ne-usmerjanje pozornosti h koreninam stvari[2]. Ko nekdo ne usmerja pozornosti h koreninam stvari, se pojavijo nenastali vplivi in se povečajo že nastali vplivi. Ko nekdo usmerja pozornost h koreninam stvari, se nenastali vplivi ne pojavijo in so opuščeni že nastali vplivi.

4. Menihi, so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z videnjem. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti z brzdanjem. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti z njihovo uporabo. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti s potrpljenjem. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti z izogibanjem. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti z odstranjevanjem. So vplivi, ki jih je potrebno opustiti z razvijanjem.

 

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z VIDENJEM)

5. Kakšne vplive, menihi, je potrebno opustiti z videnjem[3]? Menihi, nepoučena navadna oseba, ki nima spoštovanja do plemenitih in je nevešča in nedisciplinirana v njihovi Dhammi, ki nima spoštovanja do pravih ljudi in je nevešča in nedisciplinirana v njihovi Dhammi, ne razume katerim stvarem je primerno posvetiti pozornost in katerim stvarem ni primerno posvetiti pozornosti. Ker je to tako, on posveča pozornost tistim stvarem, ki jim je ni primerno posvečati in ne posveča pozornosti tistim stvarem, ki jim jo je primerno posvečati.

6. Katere so stvari, ki jim ni primerno posvetiti pozornosti? To so stvari, ki takrat, ko se jim posveti pozornost, v njem nastane do sedaj še nenastali vpliv čutne želje in se poveča že nastali vpliv čutne želje, v njem nastane še nenastali vpliv po eksistenci in se poveča že nastali vpliv po eksistenci, v njem nastane do sedaj še nenastali vpliv nevednosti in se poveča že nastali vpliv nevednosti. To so stvari, ki jim ni primerno posvetiti pozornosti. In kaj so stvari, ki jim je primerno posvetiti pozornost? To so stvari, ki takrat, ko se jim posveti pozornost, v njem ne nastane še nenastali vpliv čutne želje in je opuščen že nastali vpliv čutne želje, v njem ne nastane še nenastali vpliv po eksistenci in je opuščen že nastali vpliv po eksistenci, v njem ne nastane še nenastali vpliv nevednosti in je opuščen že nastali vpliv nevednosti. To so stvari, ki jim je primerno posvetiti pozornost, ki pa jim jo ne posveti. S posvečanjem pozornosti stvarem, ki niso primerne pozornosti in z ne posvečanjem stvarem, ki so primerne za pozornost, tako v njem nastanejo še nenastali vplivi in se že nastali vplivi povečajo.

7. On na tak način ne usmerja pozornosti h koreninam stvari: ‘Sem živel v preteklosti? Nisem živel v preteklosti? Kaj sem bil v preteklosti? Kako sem bil v preteklosti? Ko sem bil nekaj, kaj sem postal v preteklosti? Ali bom živel v prihodnosti? Ali ne bom živel v prihodnosti? Kaj bom v prihodnosti? Kako bom v prihodnosti? Ko bom nekaj, kaj bom postal v prihodnosti?’ Ali drugače, on je notranje zmeden o sedanjosti: ‘Ali jaz obstajam? Ali jaz ne obstajam? Kaj sem jaz? Kako sem jaz? Od kod je prišlo to bitje? Kam bo šlo?’

8. Ko on na tak način ne usmerja pozornosti h koreninam stvari, v njem nastane eden od šestih pogledov. Pogled ‘obstaja moje sebstvo’ nastane v njem kot resnica in se utrdi; ali, pogled ‘moje sebstvo ne obstaja’ nastane v njem kot resnica in se utrdi; ali, pogled ‘jaz zaznavam sebstvo s sebstvom’ nastane v njem kot resnica in se utrdi; ali, pogled ‘jaz zaznavam ne-sebstvo s sebstvom’ nastane v njem kot resnica in se utrdi; ali, pogled ‘jaz zaznavam sebstvo z ne-sebstvom’ nastane v njem kot resnica in se utrdi; ali drugače, on ima nekatere takšne poglede, kot je ta: ‘To je moje sebstvo, ki govori in čuti in doživlja tukaj in tam rezultat dobrih ali slabih dejanj; to moje sebstvo je trajno, večno, neskončno, ni predmet sprememb in bo trajalo večno. ’Ta špekulativni pogled, menihi, se imenuje goščava pogledov, divjina pogledov, skrivljenost pogledov, kolebanje pogledov, okovanost pogledov. Okovan z okovi pogledov, nepoučena navadna oseba ni osvobojena rojstva, staranja in smrti, osvobojena žalosti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa; jaz pravim, on ni osvobojen trpljenja.

9. Menihi, dobro poučeni plemeniti učenec, ki spoštuje plemenite in je usposobljen in discipliniran v svoji Dhammi, ki spoštuje prave ljudi in je usposobljen in discipliniran v svoji Dhammi, razume katere stvari so primerne za pozornost in katere stvari niso primerne za pozornost. Ker je to tako, on ne posveča pozornosti tistim stvarem, ki niso primerne pozornosti in posveča pozornost tistim stvarem, ki so primerne posvečanju pozornosti.

10. Katere so stvari, ki jim ni primerno posvetiti pozornost in ki jim jo on ne posveti? Obstajajo stvari, ki takrat, ko jim posveti pozornost, v njem nastane do sedaj še nenastali vpliv čutne želje … (kot §6) … in že nastali vpliv nevednosti se poveča. To so stvari, ki jim ni primerno posvetiti pozornost in ki jim jo on ne posveti. In katere so stvari, katerim on posveti pozornost? To so stvari, ki takrat, ko jim posveti pozornost, v njem ne nastane nenastali vpliv čutne želje … (kot §6) … in že nastali vpliv čutne želje je opuščen. To so stvari, ki jim je primerno posvetiti pozornost in ki jim jo on posveti. S posvečanjem pozornosti stvarem, ki niso primerne pozornosti in s posvečanjem stvarem, ki so primerne za pozornost, nenastali vplivi ne nastanejo v njem in že nastali vplivi so opuščeni.

11. On je pozoren: ‘To je trpljenje’; on je pozoren: ‘To je izvor trpljenja’; on je pozoren: ‘To je končanje trpljenja’; on je pozoren: ‘To je pot, ki vodi do končanja trpljenja. ’Ko je on pozoren na ta način, so v njem opuščeni trije okovi: pogled osebnosti, dvom in privrženost do pravil in obredov. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti z videnjem.

 

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z BRZDANJEM)

12. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti z brzdanjem? Menih, ko pametno premisli, vztraja z brzdanjem sposobnosti očesa. Medtem, ko se lahko pojavijo vplivi, neprijetnosti in vročica v tem, ki vztraja z nebrzdano sposobnostjo očesa, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki vztraja z brzdano sposobnostjo očesa. Ko pametno razmisli, on vztraja z brzdanjem sposobnosti ušesa … z brzdanjem sposobnosti nosu … z brzdanjem sposobnosti jezika … z brzdanjem sposobnosti telesa … z brzdanjem sposobnosti uma … Medtem, ko se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki vztraja z nebrzdanimi sposobnostmi, ni vplivov, neprijetnosti ali vročice v tem, ki vztraja z obrzdanimi sposobnostmi. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti z brzdanjem.

 

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z UPORABO)

13. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti z uporabo? Menih, ko pametno premisli, uporabi obleko le za zaščito pred mrazom, za zaščito pred vročino, za zaščito pred kontaktom z obadi, komarji, vetrom, soncem, plazilci in samo za namen zakrivanja intimnih delov telesa.

14. Ko pametno premisli, uporabi miloščinsko hrano niti za užitek niti za opojnost niti zaradi lepote in privlačnosti, ampak le za vzdrževanje in trajanje tega telesa, za odpravo nelagodja in za pomoč posvečenemu življenju in si misli: ‘Tako bom končal stare občutke, ne da bi nastali novi občutki in bom zdrav in kreposten in bom živel v udobju.’

15. Ko pametno premisli, uporabi mesto za počitek samo za zaščito pred mrazom, za zaščito pred vročino, za zaščito pred kontaktom z obadi, komarji, vetrom, soncem, plazilci in samo za namen zaščititi se pred vremenskimi nevšečnostmi in uživati v umiku.

16. Ko pametno premisli, uporabi medicinske potrebščine samo za zaščito pred nastalimi bolečimi občutki in v korist dobrega zdravja.

17. Medtem, ko se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki ne uporablja pripomočkov, tako ni vplivov, neprijetnosti ali vročice v tem, ki jih uporablja. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti z uporabo.

 

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI S POTRPLJENJEM)

18. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti s potrpljenjem? Menih, ko pametno premisli, prenaša mraz in vročino, lakoto in žejo, in kontakt s plazilci, komarji, vetrom, soncem in ostudnimi stvarmi; on prenaša zlobno govorjenje, neiskrene besede in nastale telesne občutke, ki so boleči, strašni, ostri, prebadajoči, neprijetni, mučni in grozeči do življenja. Medtem, ko se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki ne prenaša takšnih stvari, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki to prenaša. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti s potrpljenjem.

 

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z IZOGIBANJEM)

19. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti z izogibanjem? Menih, ko pametno premisli, se izogne divjemu slonu, divjemu konju, divjemu biku, divjemu psu, kači, štoru, grmu robid, breznu, prepadni steni, greznici, odtočnemu kanalu. Ko pametno premisli, se izogne sedenju na neprimernih sedežih[4], tavanju po neprimernih krajih in druženju s slabimi tovariši, ker če bi to tako delal, bi ga modri tovariši v posvečenem življenju lahko sumili zlega ravnanja. Medtem, ko se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki se ne izogiba tem stvarem, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki se jim izogiba. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti z izogibanjem.

 

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z ODSTRANJEVANJEM)

20. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti z odstranjevanjem? Menih, ko pametno premisli, ne dopusti misli čutne želje, ki je nastala v njem; on jo zapusti, odstrani, jo odvrže in uniči. On ne dopusti misli sovraštva, ki je nastala v njem … On ne dopusti misli krutosti, ki je nastala v njem … On ne dopusti nastanek zlih škodljivih stanj; on jih opusti, odstrani, jih odvrže in uniči. Medtem, ko se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki ne odstrani teh misli, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki jih odstrani. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti z odstranjevanjem.

 

(VPLIVI, KI JIH JE POTREBNO OPUSTITI Z RAZVIJANJEM)

21. Katere vplive, menihi, bi morali opustiti z razvijanjem? Menih, ko pametno premisli, razvije dejavnik pozornosti razsvetljenja, ki je podprt z osamo, odčaranjem in prenehanjem in zori v odrekanju. On razvije dejavnik raziskovanja stanj razsvetljenja … dejavnik energije razsvetljenja … dejavnik prijetnosti razsvetljenja … dejavnik spokojnosti razsvetljenja … dejavnik zbranosti razsvetljenja … dejavnik mirnodušnosti razsvetljenja, kar je podprto z osamo, odčaranjem in prenehanjem in zori v odrekanju[5]. Medtem ko se lahko pojavijo vplivi, neprijetnost in vročica v tem, ki ne razvije teh dejavnikov razsvetljenja, ni vplivov, neprijetnosti in vročice v tem, ki jih razvije. Tako se imenujejo vplivi, ki jih je potrebno opustiti[6].

 

(ZAKLJUČEK)

22. Menihi, ko so za meniha vplivi, ki jih je potrebno opustiti z videnjem bili opuščeni z videnjem, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z brzdanjem bili opuščeni z brzdanjem, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z uporabo bili opuščeni z uporabo, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti s potrpljenjem bili opuščeni s potrpljenjem, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z izogibanjem bili opuščeni z izogibanjem, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z odstranjevanjem bili opuščeni z odstranjevanjem, ko so vplivi, ki jih je potrebno opustiti z razvojem bili opuščeni z razvojem – takrat se on imenuje menih, ki biva obrzdan z brzdanjem vseh vplivov. On je pretrgal s hrepenenjem, odvrgel spone in s popolnim dojemanjem misli napravil konec trpljenju.

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] (Ᾱsava) – vplivi. Tok, ki izstopa ali vstopa (bolj običajno) v um človeka. Prevaja se lahko tudi kot madež, mentalni strup. Je kategorija onesnaženj, ki obstajajo na najglobljem in najbolj osnovnem nivoju.

[2] Primerna pozornost (yoniso manasikāra) je pozornost, ki je usmerjena h koreninam stvari. Razloži se kot mentalna pazljivost, premislek, ali preokupacija, ki je v skladu z resnico, namreč, pazljivost do nestalnega kot da je nestalno. Neprimerna pozornost (ayoniso manasikāra) pomeni usmerjanje pozornosti vstran od korenin stvari, to je ne opazovanje pojavov kakor so v resnici, itd. Predstavlja nepravilen način, na napačni poti (uppatha), nasprotno resnici, namreč, pazljivost do nestalnega kot da je stalno, boleče kot da je prijetno, kar je ne-sebstvo kot da je sebstvo in kar je grdo kot da je čudovito.

[3] Beseda “videnje” (dassana) se tukaj nanaša na prvo od štirih transcendentnih poti – pot vstopanja v tok (sotāpattimagga) – ki je tako označena zato, ker ponuja prvi blesk Nibbane. Višje tri poti se imenujejo poti razvoja (bhāvāna), ker razvijejo vizijo Nibbane do točke, v kateri so vsa onesnaženja izkoreninjena.

[4] Neprimerni sedeži so dveh vrst, kar je omenjeno v Patimokkhi – sedenje z žensko za zastorom na javnem mestu, prikladnim za spolni odnos in sedenje z žensko na samem.

[5] To je sedem dejavnikov razsvetljenja (satta bojjhangā), ki so vključeni med sedemintrideset pogojev za razsvetljenje.

[6] Vpliv želje po čutnosti se izkorenini na poti nepovratnika, vplivi po bivanju in nevednosti pa samo na končni poti arahantstva.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / oktober 2015

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)