(MN 1) Mūlapariyāya Sutta – Izvor vseh stvari

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel v Ukkaṭṭhi, v gozdičku Subhaga, ob vznožju kraljevskega drevesa sāla. Tam je tako nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, učil vas bom o izvoru vseh stvari. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.” - “Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

 

(NAVADEN POSAMEZNIK)

3. “Menihi, nepoučen navaden posameznik, ki ne upošteva plemenitih in ni niti izkušen niti treniran v njihovi Dhammi, ne upošteva pravih ljudi in ni niti izkušen niti treniran v njihovi Dhammi, iz zemlje zaznava zemljo. Ker iz zemlje zaznava zemljo, si predstavlja zemljo, si predstavlja v zemlji, si predstavlja iz zemlje, si predstavlja, da je zemlja ‘moje,’ on uživa v zemlji. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

4. On iz vode zaznava vodo. Ko iz vode zaznava vodo, si predstavlja vodo, si predstavlja v vodi, si predstavlja iz vode, si predstavlja, da je voda ‘moje,’ uživa v vodi. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

5. On iz ognja zaznava ogenj. Ko iz ognja zaznava ogenj, si predstavlja ogenj, si predstavlja v ognju, si predstavlja iz ognja, si predstavlja, da je ogenj ‘moje,’ on uživa v ognju. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

6. On iz zraka zaznava zrak. Ko iz zraka zaznava zrak, si predstavlja zrak, si predstavlja v zraku, si predstavlja iz zraka, si predstavlja, da je zrak ‘moje,’ on uživa v zraku. Zakaj je tako?  Ker tega ni popolnoma razumel.

7. On iz bitja zaznava bitja[1]. Ko iz bitja zaznava bitja, si predstavlja bitja, si predstavlja v bitjih, si predstavlja iz bitij, si predstavlja, da so bitja ‘moje,’ on uživa v bitjih. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

8. On iz božanstva zaznava božanstva[2]. Ko iz božanstev zaznava božanstva, si predstavlja božanstva, si predstavlja v božanstvih, si predstavlja iz božanstev, si predstavlja, da so božanstva ‘moje,’ on uživa v božanstvih. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

9. On iz stvarnika [3] zaznava stvarnika. Ko iz stvarnika zaznava stvarnika, si predstavlja stvarnika, si predstavlja v stvarniku, si predstavlja iz stvarnika, si predstavlja, da je stvarnik ‘moje,’ on uživa v stvarniku. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

10. On iz Boga[4] zaznava Boga. Ko iz Boga zaznava Boga, si predstavlja Boga, si predstavlja v Bogu, si predstavlja iz Boga, si predstavlja, da je Bog ‘moje,’ on uživa v Bogu. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

11. On iz božanstev strujajočega žarenja[5] zaznava božanstva strujajočega žarenja. Ko iz božanstev strujajočega žarenja zaznava božanstva strujajočega žarenja, si predstavlja božanstva strujajočega žarenja, si predstavlja v božanstvih strujajočega žarenja, si predstavlja iz božanstev strujajočega žarenja, si predstavlja, da so božanstva strujajočega žarenja ‘moje,’ on uživa v božanstvih strujajočega žarenja. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

12. On iz božanstev sijoče slave zaznava [6] božanstva sijoče slave. Ko iz božanstev sijoče slave zaznava božanstva sijoče slave, si predstavlja božanstva sijoče slave, si predstavlja v božanstvih sijoče slave, si predstavlja iz božanstev sijoče slave, si predstavlja, da so božanstva sijoče slave ‘moje,’ on uživa v božanstvih sijoče slave. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

13. On iz božanstva velikega sadeža zaznava [7] božanstva velikega sadeža. Ko iz božanstev velikega sadeža zaznava božanstva velikega sadeža, si predstavlja božanstva velikega sadeža, si predstavlja v božanstvih velikega sadeža, si predstavlja iz božanstev velikega sadeža, si predstavlja, da so božanstva velikega sadeža ‘moje,’ on uživa v božanstvih velikega sadeža. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

14. On iz neomejenega gospodarja zaznava neomejenega gospodarja. Ko iz neomejenega gospodarja zaznava neomejenega gospodarja, si predstavlja neomejenega gospodarja, si predstavlja v neomejenem gospodarju, si predstavlja iz neomejenega gospodarja, si predstavlja, da je neomejeni gospodar ‘moje,’ on uživa v neomejenem gospodarju. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

15. On iz področja neskončnega prostora zaznava [8]  področje neskončnega prostora. Ko iz področja neskončnega prostora zaznava področje neskončnega prostora, si predstavlja področje neskončnega prostora, si predstavlja v področju neskončnega prostora, si predstavlja iz področja neskončnega prostora, si predstavlja, da je področje neskončnega prostora ‘moje,’ on uživa v področju neskončnega prostora. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

16. On iz področja neskončnega zavedanja zaznava področje neskončnega zavedanja. Ko iz področja neskončnega zavedanja zaznava področje neskončnega zavedanja, si predstavlja področje neskončnega zavedanja, si predstavlja v področju neskončnega zavedanja, si predstavlja iz področja neskončnega zavedanja, si predstavlja, da je področje neskončnega zavedanja ‘moje,’ on uživa v področju neskončnega zavedanja. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

17. On iz področja ničnosti zaznava področje ničnosti. Ko iz področja ničnosti zaznava področje ničnosti, si predstavlja področje ničnosti, si predstavlja v področju ničnosti, si predstavlja iz področja ničnosti, si predstavlja, da je področje ničnosti ‘moje,’ on uživa v področju ničnosti. Zakaj je tako? Zato, vam pravim, ker tega ni popolnoma razumel.

18. On iz področja niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja zaznava področje niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja. Ko iz področja niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja zaznava področje niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja, si predstavlja področje niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja, si predstavlja v področju niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja, si predstavlja iz področja niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja, si predstavlja, da je področje niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja ‘moje,’ on uživa v področju niti-zaznavanja-niti-nezaznavanja. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

19. On iz videnega zaznava videno[9]. Ko iz videnega zaznava videno, si predstavlja videno, si predstavlja v videnem, si predstavlja iz videnega, si predstavlja, da je videno ‘moje,’ on uživa v videnem. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

20. On iz slišanega zaznava slišano. Ko iz slišanega zaznava slišano, si predstavlja slišano, si predstavlja v slišanem, si predstavlja iz slišanega, si predstavlja, da je slišano ‘moje,’ on uživa v slišanem. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

21. On iz čutenega zaznava čuteno. Ko iz čutenega zaznava čuteno, si predstavlja čuteno, si predstavlja v čutenem, si predstavlja iz čutenega, si predstavlja, da je čuteno ‘moje,’ on uživa v čutenem. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

22. On iz spoznanega zaznava spoznano. Ker iz spoznanega zaznava spoznano, si predstavlja spoznano, si predstavlja v spoznanem, si predstavlja iz spoznanega, si predstavlja, da je spoznano ‘moje,’ on uživa v spoznanem. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

23. On iz enotnosti[10] zaznava enotnost. Ko iz enotnosti zaznava enotnost, si predstavlja enotnost, si predstavlja v enotnosti, si predstavlja iz enotnosti, si predstavlja, da je enotnost ‘moje,’ on uživa v enotnosti. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

24. On iz različnosti zaznava različnost. Ko iz različnosti zaznava različnost, si predstavlja različnost, si predstavlja v različnosti, si predstavlja iz različnosti, si predstavlja, da je različnost ‘moje,’ on uživa v različnosti. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

25. On iz vsega[11] zaznava vse. Ko iz vsega zaznava vse, si predstavlja vse, si predstavlja v vsem, si predstavlja iz vsega, si predstavlja, da je vse ‘moje,’ on uživa v vsem. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

26. On iz Nibbāne zaznava Nibbāno. Ko iz Nibbāne zaznava Nibbāno, si predstavlja Nibbāno, si predstavlja v Nibbāni, si predstavlja iz Nibbāne, si predstavlja, da je Nibbāna ‘moje,’ on uživa v Nibbāni. Zakaj je tako? Ker tega ni popolnoma razumel.

 

(UČENEC V VIŠJEM TRENINGU)

27. Menihi, menih, ki je v višjem treningu[12], čigar um še ni dosegel cilja, ki si še vedno prizadeva za najvišjo varnost pred vezanostjo, iz zemlje neposredno pozna zemljo. Ko iz zemlje neposredno pozna zemljo, si naj ne predstavlja zemlje, si naj ne prestavlja v zemlji, si naj ne predstavlja iz zemlje, si naj ne predstavlja, da je zemlja ‘moje,’ naj ne uživa v zemlji. Zakaj je tako? Zato, ker mora to popolnoma razumeti.

28-49. On iz vode neposredno pozna vodo … On iz vsega neposredno pozna vse …

50. On iz Nibbāne neposredno pozna Nibbāno. Ko iz Nibbāne neposredno pozna Nibbāno, si naj ne predstavlja Nibbāne, si naj ne prestavlja v Nibbāni, si naj ne predstavlja iz Nibbāne, si naj ne predstavlja, da je Nibbāna ‘moje,’ naj ne uživa v Nibbāni. Zakaj je tako? Zato, ker jo mora popolnoma razumeti.

 

(ARAHANT - I)

51. Menihi, menih, ki je arahant z uničenimi vplivi, ki je živel posvečeno življenje, napravil, kar je bilo potrebno napraviti, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil ovire bivanja in je popolnoma osvobojen skozi končno znanje[13], iz zemlje neposredno pozna zemljo. Ko je iz zemlje neposredno spoznal zemljo, si ne predstavlja zemlje, si ne prestavlja v zemlji, si ne predstavlja iz zemlje, si ne predstavlja, da je zemlja ‘moje,’ ne uživa v zemlji. Zakaj je tako? Zato, ker je to popolnoma razumel.

52-74. On iz vode neposredno pozna vodo … Nibbāno kot Nibbāno … Zakaj je tako? Zato, vam pravim, ker jo je v popolnosti razumel.

 

(ARAHANT - II)

75. Menihi, menih, ki je arahant … popolnoma osvobojen skozi končno znanje, iz zemlje neposredno pozna zemljo. Ko iz zemlje neposredno pozna zemljo, si ne predstavlja zemlje, si ne prestavlja v zemlji, si ne predstavlja iz zemlje, si ne predstavlja, da je zemlja ‘moje,’ ne uživa v zemlji. Zakaj je tako? Zato, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja.

76-98. On iz vode neposredno pozna vodo … Nibbāno kot Nibbāno … Zakaj je tako? Zato, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja.

 

(ARAHANT – III)

99. Menihi, menih, ki je arahant … popolnoma osvobojen skozi končno znanje, neposredno pozna zemljo kot zemljo. Ko je iz zemlje neposredno spoznal zemljo, si ne predstavlja zemlje, si ne prestavlja v zemlji, si ne predstavlja iz zemlje, si ne predstavlja, da je zemlja ‘moje,’ ne uživa v zemlji. Zakaj je tako? Zato, ker je brez sovraštva skozi uničenje sovraštva.

100-122. On iz vode neposredno pozna vodo … Nibbāno kot Nibbāno … Zakaj je tako? Zato, ker je brez sovraštva skozi uničenje sovraštva.

 

(ARAHANT - IV)

123. Menihi, menih, ki je arahant … popolnoma osvobojen skozi končno znanje, tudi neposredno pozna zemljo kot zemljo. Ko je iz zemlje neposredno spoznal zemljo, si ne predstavlja zemlje, si ne prestavlja v zemlji, si ne predstavlja iz zemlje, si ne predstavlja, da je zemlja ‘moje,’ ne uživa v zemlji. Zakaj je tako? Zato, ker je brez zablode skozi uničenje zablode.

124-146. On iz vode neposredno pozna vodo … Nibbāno kot Nibbāno … Zakaj je tako? Zato, ker je brez zablode skozi uničenje zablode.

 

(TATHĀGATA - I)

147. Menihi, tudi Tathāgata[14], popoln in popolnoma razsvetljen, neposredno pozna zemljo kot zemljo. Ko je iz zemlje neposredno spoznal zemljo, si ne predstavlja zemlje, si ne prestavlja v zemlji, si ne predstavlja iz zemlje, si ne predstavlja, da je zemlja ‘moje,’ ne uživa v zemlji. Zakaj je tako? Zato, ker je Tathāgata to popolnoma in dokončno razumel.

148-170. On iz vode neposredno pozna vodo … Nibbāno kot Nibbāno … Zakaj je tako? Ker, vam pravim, je Tathāgata to popolnoma in dokončno razumel.

 

(TATHĀGATA - II)

171. Menihi, Tathāgata, popoln in popolnoma razsvetljen, neposredno pozna zemljo kot zemljo. Ko je iz zemlje neposredno spoznal zemljo, si ne predstavlja zemlje, si ne prestavlja v zemlji, si ne predstavlja iz zemlje, si ne predstavlja, da je zemlja ‘moje,’ ne uživa v zemlji. Zakaj je tako? Zato, ker je razumel, da je užitek izvor trpljenja in da je z bitjem [kot pogojem] tukaj rojstvo in iz tega nastaneta staranje in smrt. Zato, menihi, skozi popolno uničenje, izginitev, prenehanje, odrekanje in opustitev hrepenenja, se je Tathāgata prebudil v najvišje popolno razsvetljenje.

172-194. On iz vode neposredno pozna vodo … Nibbāno kot Nibbāno … Ko je razumel, da je užitek izvor trpljenja in s to bitnostjo [kot pogojem] je tukaj rojstvo in iz tega nastaneta staranje in smrt. Zato, menihi, skozi popolno uničenje, izginitev, prenehanje, odrekanje in opustitev hrepenenja, se je Tathāgata prebudil v najvišje popolno prebujenje.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Toda ti menihi niso bili veseli besed Blaženega.

 

Opombe

[1] Bitja – Vse kar ima bitnost. Narava, stvarstvo, svet.

[2] Božanstva (v paliju: deve) – mišljena so vsa božanstva, ki so nad človeškim svetom.

[3] Stvarnik (v paliju: Pajāpati), ¨gospodar stvarjenja¨ je ime, ki je dano v Vedah najvišjemu od vedskih božanstev. V tem primeru je to ime za Māro, ker je vladar te ¨generacije¨ živih bitij.

[4] Bog (v paliju Brahmāje prvo božanstvo, ki se rodi na začetku novega kozmičnega cikla in katerega življenje traja celoten cikel. Mišljena so tudi božanstva, katerih položaj je določen z dosego prve jhāne.

[5] Božanstva strujajočega žarenja – to so vsa bitja nivoja druge jhāne: božanstva omejenega žarenja in božanstva neizmernega žarenja.

[6] Božanstva sijoče slave – to so vsa bitja nivoja tretje jhāne: božanstva omejene slave in božanstva neizmerne slave.

[7] Božanstva velikega sadeža – to so božanstva nivoja četrte jhāne.

[8] Ta in naslednje tri točke se ukvarjajo s štirimi nematerialnimi nivoji obstoja.

[9] V naslednjih štirih točkah se pojavi, ki vsebuje osebnostno identiteto, pojmujejo kot objekti zaznavanja, ki se delijo v štiri kategorije: videno, slišano, čuteno (vonj, okus in tip) in spoznano (podatki o introspekciji, abstraktne misli, domišljija).

[10] V naslednjih točkah se pojavi, ki vsebujejo osebnostno identiteto, obravnavajo dvojno – na način enotnosti in različnosti.

[11] V tej točki se vsi pojavi osebnostne identitete zberejo skupaj in se kažejo kot enost.

[12] Učenec v višjem treningu je ta, ki je dosegel enega od treh nižjih nivojev svetosti – nivo vstopa v tok, nivo enkratnega povratnika, nivo nepovratnika, vendar mora še vedno vaditi, da doseže cilj, to je nivo arahantstva.

[13] To je opis arahanta, ki se pojavlja v mnogih suttah.

[14] Tathāgata – ime, ki ga je Buddha pogosto uporabljal, ko je govoril o sebi.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom PublicatiOnas, 2009

prevod: Bojan Božič / september 2015, rev. jan. 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.