(MN 70) Kiṭāgiri Sutta - Pri Kiṭāgiriju

 

(NOČNO PREHRANJEVANJE)

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi skupaj z veliko Sangho menihov potoval pa deželi Kāsi. Tam je nagovoril menihe:

2. “Menihi, jaz se vzdržujem nočnega prehranjevanja. Ko tako ravnam, sem brez bolezni in težav in uživam zdravje, moč in udobno življenje. Pridite, menihi, vzdržite se nočnega prehranjevanja. Ko boste tako ravnali, boste tudi vi brez bolezni in težav in boste uživali zdravje, moč in udobno življenje.”

“Da, častiti gospod,” so odgovorili.

3. Ko je Blaženi potoval po deželi Kāsi, je prispel v mesto Kitāgiri. V tem mestu je tudi živel.

4. Ob tej priložnosti sta meniha Assaji in Punabbasuka prebivala v Kitāgiriju. Številni menihi so odšli in jima povedali: “Prijatelja, Blaženi in Sangha menihov se zdaj vzdržuje nočnega prehranjevanja. Ko tako ravnajo, so brez bolezni in težav in uživajo zdravje, moč in udobno življenje. Pridita, prijatelja, vzdržita se nočnega prehranjevanja. Ko bosta tako ravnala, bosta tudi vidva brez bolezni in težav in bosta uživala zdravje, moč in udobno življenje.” Ko je bilo to izrečeno, sta meniha Assaji in Punabbasuka odgovorila tem menihom: “Prijatelji, midva jeva zvečer, zjutraj in podnevi zunaj primernega časa. Na tak način sva brez bolezni in težav in uživava zdravje, moč in udobno življenje. Zakaj bi opustila [korist] vidno tukaj in zdaj, da bi si prizadevala [da bi dosegla korist] v prihodnosti? Midva bova jedla zvečer, zjutraj in podnevi zunaj primernega časa.”

5. Ker menihi niso mogli prepričati menihov Assajija in Punabbasuke, so odšli do Blaženega. Ko so se mu poklonili, so sedli na stran in mu povedali vse, kar se je zgodilo in dodali: “Častiti gospod, ker nismo mogli prepričati menihov Assajija in Punabbasuke, poročamo o tej zadevi Blaženemu.”

6. Potem je Blaženi nagovoril nekega menih: “Pridi, menih, povej menihoma Assaji in Punabbasuki v mojem imenu, da ju kliče učitelj.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do menihov Assajija in Punabbasuke in jima povedal: “Učitelj vaju kliče, prijatelja.”

“Da, prijatelj,” sta odgovorila in odšla do Blaženega. Ko sta se mu poklonila, sta sedla na stran. Blaženi je rekel: “Meniha, je res, da ko so številni menihi šli do vaju in vama rekli: ‘Prijatelja, Blaženi in Sangha menihov se zdaj vzdržuje nočnega prehranjevanja ... Pridita, prijatelja, vzdržita se nočnega prehranjevanja … ,’ sta odgovorila tem menihom: ‘Prijatelji, midva jeva zvečer … Zakaj bi opustila [korist] vidno tukaj in zdaj, da bi si prizadevala [da bi dosegla korist] v prihodnosti? Midva bova jedla zvečer, zjutraj in podnevi zunaj primernega časa’?” - “Da, častiti gospod.”

“Menihi, ste me videli učiti Dhammo na tak način: ‘Ne glede na to kar ta oseba doživlja, ali prijetnost ali bolečino ali niti-bolečino-niti-prijetnost, se škodljiva stanja zmanjšujejo v njem in koristna stanja povečajo’?” - “Ne, častiti gospod.”

7. “Menihi, me niste videli učiti Dhamme na tak način: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto prijetnega občutka, se škodljiva stanja povečajo v njem in koristna stanja zmanjšajo; ampak, ko nekdo čuti druge vrste prijetnega občutka, se škodljiva stanja v njem zmanjšajo in koristna stanja povečajo. Ko nekdo čuti določeno vrsto bolečega občutka, se v njem povečajo škodljiva stanja in koristna stanja zmanjšajo; ampak, ko nekdo čuti drugo vrsto bolečega občutka, se v njem škodljiva stanja zmanjšajo in koristna stanja povečajo. Ko nekdo čuti določeno vrsto niti-bolečega-niti-prijetnega občutka, se v njem povečajo škodljiva stanja in koristna stanja zmanjšajo; ampak ko nekdo čuti drugo vrsto niti-bolečega-niti-prijetnega občutka, se v njem škodljiva stanja zmanjšajo in koristna povečajo’?” - “Da, častiti gospod.”

8. “Dobro, menihi. In če bi mi bilo neznano, nevideno, neugotovljeno, neuresničeno, nedotaknjeno z modrostjo, tako: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto prijetnega občutka, se v njem povečajo škodljiva stanja in koristna stanja zmanjšajo,’ ali bi bilo to skladno z mano, da če tega ne bi vedel, da bi rekel: ‘Opusti takšno vrsto prijetnega občutka’?” - “Ne, častiti gospod.”

“Ampak, ker mi je to poznano, videno, ugotovljeno, uresničeno, dotaknjeno z modrostjo, tako: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto prijetnega občutka, se v njem povečajo škodljiva stanja in koristna stanja zmanjšajo,’ zato pravim: ‘Opusti takšno vrsto prijetnega občutka.’

Če bi mi bilo neznano, nevideno, neugotovljeno, neuresničeno, nedotaknjeno z modrostjo, tako: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto prijetnega občutka, se v njem zmanjšajo škodljiva stanja in koristna stanja povečajo,’ ali bi bilo to skladno z mano, da če tega ne bi vedel, da bi rekel: ‘Loti se tega in ostani v takšni vrsti prijetnega občutka’?” - “Ne, častiti gospod.”

“Ampak, ker mi je to poznano, videno, ugotovljeno, uresničeno, dotaknjeno z modrostjo, tako: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto prijetnega občutka, se v njem zmanjšajo škodljiva stanja in koristna stanja povečajo,’ zato pravim: ‘Loti se tega in ostani v takšni vrsti prijetnega občutka.’

9. Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo, tako: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto bolečega občutka, se v njem povečajo škodljiva stanja in koristna stanja zmanjšajo,’ zato pravim: ‘Opusti takšno vrsto bolečega občutka.’

Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo, tako: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto bolečega občutka, se v njem zmanjšajo škodljiva stanja in koristna stanja povečajo,’ zato pravim: ‘Loti se tega in ostani v takšni vrsti bolečega občutka.’

10. Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo, tako: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto niti-bolečega-niti-prijetnega občutka, se v njem povečajo škodljiva stanja in koristna stanja,’ zato pravim: ‘Opusti takšno vrsto niti-bolečega-niti-prijetnega občutka.’

Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo, tako: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto niti-bolečega-niti-prijetnega občutka, se v njem zmanjšajo škodljiva stanja in koristna stanja povečajo,’ zato pravim: ‘Loti se tega in ostani v takšni vrsti niti-bolečega-niti-prijetnega občutka.’

11. Menihi, jaz ne pravim vsem menihom, da morajo še vedno biti prizadevni; niti ne pravim vsem menihom, da jim ni treba biti več prizadevni.

12. Jaz ne pravim tem menihom, ki so arahanti, katerih madeži so uničeni, ki so živeli sveto življenje, naredili kar je bilo potrebno, odložili breme, dosegli pravi cilj, uničili spone bivanja in so popolnoma osvobojeni skozi končno znanje, da morajo še vedno biti prizadevni. Zakaj je tako? Oni so opravili svoje delo s prizadevnostjo; oni niso več sposobni biti nepazljivi.

13. Jaz pravim, da taki menihi, ki so v višjem treningu, katerih um še ni dosegel cilja in ki si še vedno prizadevajo doseči največjo varnost od suženjstva, da morajo še vedno biti prizadevni. Zakaj je tako? Ker ko ti častiti uporabijo ustrezna počivališča in se povežejo z dobrimi prijatelji in uravnotežijo svoje duhovne sposobnosti, lahko z uresničenjem sami zase z neposrednim vedenjem, tukaj in sedaj, vstopijo in ostanejo v tem najvišjem cilju svetega življenja, zaradi katerega gre član plemena upravičeno iz družinskega življenja v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež prizadevnosti za te menihe rečem, da morajo še vedno biti prizadevni.

 

(SEDEM VRST OSEB)

14. Menihi, v svetu lahko najdete sedem vrst oseb. Katerih sedem? To so: osvobojen-na-oba-načina, osvobojen-z-modrostjo, telesni-pričevalec, dosežen-s-pogledom, osvobojen-z-vero, sledilec-Dhamme in sledilec-vere.

15. Kakšna vrsta osebe je osvobojen-na-oba-načina? To je neka oseba, ki navezuje stike s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nematerialne, presegajo materijo in njegovi madeži so uničeni, ko razumeva z modrostjo. Ta vrsta osebe se imenuje osvobojen-na-oba-načina. O takem menihu ne pravim, da mora še vedno biti prizadeven. Zakaj je tako? On je opravil svoje delo s prizadevnostjo; on ni več sposoben biti nepazljiv.

16. Kakšna vrsta osebe je osvobojen-z-modrostjo? To je neka oseba, ki ne navezuje stikov s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nematerialne, presegajo materijo, vendar so njegovi madeži uničeni, ko razumeva z modrostjo. Ta vrsta osebe se imenuje osvobojen-z-modrostjo. O takem menihu ne pravim, da mora še vedno biti prizadeven. Zakaj je tako? On je opravil svoje delo s prizadevnostjo; on ni več sposoben biti nepazljiv.

17. Kakšna vrsta osebe je telesni-pričevalec? To je neka oseba, ki navezuje stike s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nematerialne, presegajo tvorbe, in nekaj njegovih madežev je uničeno, ko razumeva z modrostjo. Ta vrsta osebe se imenuje telesni-pričevalec. O takem menihu pravim, da mora še vedno biti prizadeven. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti uporabi primerno zavetišče in se poveže z dobrimi prijatelji in uravnoteži svoje duhovne sposobnosti, lahko sam z neposrednim spoznanjem tukaj in sedaj vstopi in ostane v tem najvišjem cilju duhovnega življenja, zaradi katerega gredo člani plemena upravičeno iz družinskega življenja v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež marljivosti, za takega meniha pravim, da mora še vedno biti prizadeven.

18. Kakšna vrsta osebe je dosežen-s-pogledom? Ta oseba ne navezuje stikov s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nematerialne, presegajo tvorbe, in nekaj njegovih madežev je uničeno, ko razumeva z modrostjo in je z modrostjo pregledal in preučil učenja, ki jih je oznanil Tathāgata. Ta vrsta osebe se imenuje dosežen-s-pogledom. O takem menihu pravim, da mora še vedno biti prizadeven. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti … v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež marljivosti, za takega meniha pravim, da mora še vedno biti prizadeven.

19. Kakšna vrsta osebe je osvobojen-z-vero? To je neka oseba, ki ne navezuje stikov s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nematerialne, presegajo tvorbe, toda nekaj njegovih madežev je uničeno z razumevanjem z modrostjo in njegova vera je posejana, ukoreninjena in vzpostavljena v Tathāgati. Ta vrsta osebe se imenuje osvobojen-z-vero. O takem menihu pravim, da mora še vedno biti prizadeven. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti … v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež marljivosti, za takega meniha pravim, da mora še vedno biti prizadeven.

20. Kakšna vrsta osebe je sledilec-Dhamme? To je neka oseba, ki ne navezuje stikov s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nematerialne, presegajo tvorbe in njegovi madeži še niso uničeni z razumevanjem z modrostjo, vendar je sprejel ta učenja, ki jih je učil Tathāgata, ko je z modrostjo dovolj premišljeval o njih. Poleg tega ima te kvalitete: vero, energijo, pozornost, zbranost in modrost. Ta vrsta osebe se imenuje sledilec-Dhamme. O takem menihu pravim, da mora še vedno biti prizadeven. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti … v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež marljivosti, za takega meniha pravim, da mora še vedno biti prizadeven.

21. Kakšna vrsta osebe je sledilec-vere? To je neka oseba, ki ne navezuje stikov s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nematerialne, presegajo tvorbe in njegovi madeži še niso uničeni z razumevanjem z modrostjo, še vedno ima dovolj vere in ljubezni do Tathāgate. Poleg tega ima te kvalitete: vero, energijo, pozornost, zbranost in modrost. Ta vrsta osebe se imenuje sledilec-vere. O takem menihu pravim, da mora še vedno biti prizadeven. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti uporabi primerno zavetišče in se poveže z dobrimi prijatelji in uravnoteži svoje duhovne sposobnosti, lahko sam z neposrednim spoznanjem tukaj in sedaj vstopi in ostane v tem najvišjem cilju duhovnega življenja, zaradi katerega gredo člani plemena upravičeno iz družinskega življenja v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež marljivosti, za takega meniha pravim, da mora še vedno biti prizadeven.

 

(KONČNO SPOZNANJE)

22. Menihi, ne rečem, da se vse končno spoznanje doseže naenkrat. Nasprotno, končno spoznanje se doseže s postopnim treningom, s postopno prakso, s postopnim napredkom.

23. In kako postane to postopni trening, postopna praksa, postopni napredek? Nekdo, ki ima vero [v učitelja] ga obišče; ko ga obišče, mu izkaže spoštovanje; ko mu izkaže spoštovanje, ga pazljivo posluša; ta, ki pazljivo posluša, sliši Dhammo; ko je slišal Dhammo, si jo zapomni; on raziskuje pomen učenj, ki si jih je zapomnil; ko raziskuje njihov pomen, doseže premišljeno sprejetje teh učenj; ko je pridobil premišljeno sprejetje teh učenj, se v njem pojavi vnema; ko se je pojavila vnema, uporabi svojo voljo; ko je uporabil svojo voljo, on skrbno preiskuje; ko skrbno preiskuje, si prizadeva; ko se odločno trudi, spozna s telesom končno resnico in jo vidi tako, da vanjo prodre z modrostjo.

24. Tu ni bilo te vere, menihi in tu ni bilo tega obiskovanja in tu ni bilo tega izkazovanja spoštovanja in tu ni bilo tega pazljivega poslušanja in tu ni bilo tega slišanja Dhamme in tu ni bilo tega pomnenja Dhamme in tu ni bilo tega raziskovanja pomena in tu ni bilo tega premišljenega sprejetja učenj in tu ni bilo te vneme in tu ni bilo te uporabe volje in tu ni bilo te skrbne preiskave in tu ni bilo tega prizadevanja. Menihi, izgubili ste svojo pot; menihi, vadili ste na napačen način. Kako daleč ste zašli, zapeljani moški, od te Dhamme in Discipline!

25. Menihi, obstaja štiri-frazna izjava, in ko jo recitira, bi jo pametni človek hitro razumel. Jaz vam jo bom recitiral. Poskusite jo razumeti.”

“Častiti gospod, kdo smo mi, da bi razumeli Dhammo?”

26. “Menihi, celo z učiteljem, ki se ukvarja z materialnimi stvarmi, ki je dedič materialnih stvari, navezan na materialne stvari, takšno barantanje [njegovih učencev] ne bi bilo primerno: ‘Če dobimo to, [potem] bomo to naredili; če tega ne dobimo, [potem] tega ne bomo naredili’; torej kaj [naj bo rečeno, ko je učitelj] Tathāgata, ki je povsem ločen od materialnih stvari?

27. Menihi, za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis je primerno, da se vede tako: ‘Blaženi je učitelj, jaz sem učenec; Blaženi ve, jaz ne vem.’

Za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis je učiteljev predpis hranljiv in osvežilen.

Za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis je primerno, da se vede tako: ‘Pripravljen sem, da ostanejo samo moja koža, kite in kosti in naj se meso in kri posušita na mojem telesu, vendar moja energija ne bo sproščena tako dolgo, dokler ne dosežem, kar se lahko doseže z moško močjo, moško energijo in moško vztrajnostjo.’

Za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis, se lahko pričakuje eden od dveh sadov: končno spoznanje tukaj in sedaj ali, če je ostala sled navezanosti, [stanje] nepovratnika.”

To je bilo tisto, kar rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2015

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.