(MN 70) Kiṭāgiri Sutta - Pri Kiṭāgiriju

 

(NOČNO PREHRANJEVANJE)

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi skupaj z veliko Sangho menihov potoval pa deželi Kāsi. Tam je nagovoril menihe:

2. “Menihi, jaz se vzdržujem nočnega prehranjevanja. Ko tako ravnam, sem brez bolezni in težav in uživam zdravje, moč in udobno življenje. Dajte, menihi, vzdržite se nočnega prehranjevanja. Ko boste tako ravnali, boste tudi vi brez bolezni in težav in boste uživali zdravje, moč in udobno življenje.”

“Da, častiti gospod,” so odgovorili.

3. Potem, ko je Blaženi potoval po etapah v deželi Kāsi, je prispel v mesto Kiṭāgiri in se tam ustavil.

4. Takrat so menihi, ki sta jih vodila Assaji in Punabbasuka, prebivali v Kiṭāgiriju. Številni menihi so odšli k njim in jim povedali: “Prijatelji, Blaženi in sangha menihov se zdaj vzdržuje nočnega prehranjevanja. Ko tako ravnajo, so brez bolezni in težav in uživajo zdravje, moč in udobno življenje. Dajte, prijatelji, tudi vi se vzdržite nočnega prehranjevanja. Ko bosta tako ravnali, boste tudi vi brez bolezni in težav in boste uživala zdravje, moč in udobno življenje.” Ko je bilo to izrečeno, so menihi, ki sta jih vodila Assaji in Punabbasuka odgovorili tem menihom: “Prijatelji, mi jemo zvečer, zjutraj in podnevi v neprimernem času. Na tak način smo brez bolezni in težav in uživamo zdravje, moč in udobno življenje. Zakaj bi opustili [korist] vidno tukaj in zdaj, da bi si prizadevali [da bi dosegla korist] v prihodnosti? Mi bomo jedli zvečer, zjutraj in podnevi v neprimernem času.”

5. Ker menihi niso mogli prepričati menihov, ki sta jih vodila Assaji in Punabbasuka, so odšli do Blaženega. Ko so se mu poklonili, so sedli na stran in mu povedali vse, kar se je zgodilo in dodali: “Častiti gospod, ker nismo mogli prepričati menihov, ki jih vodita Assaji in Punabbasuka, poročamo o tej zadevi Blaženemu.”

6. Potem je Blaženi nagovoril nekega menih: “Pridi, menih, povej menihom, ki jih vodita Assaji in Punabbasuka v mojem imenu, da ju kliče učitelj.”

“Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do menihov, ki sta jih vodial  Assaji in Punabbasuka in jima povedal: “Učitelj vas kliče, prijatelji.”

“Da, prijatelj,” so odgovorili in odšli do Blaženega. Ko so se mu poklonili, so sedli na stran. Blaženi je rekel: “Menihi, je res, da ko so številni menihi šli do vaju in vam rekli: ‘Prijatelji, Blaženi in Sangha menihov se zdaj vzdržuje nočnega prehranjevanja ... Daje, prijatelji, vzdržite se nočnega prehranjevanja … ,’ ste odgovorili tem menihom: ‘Prijatelji, mi jemo zvečer … Zakaj bi opustila [korist] vidno tukaj in zdaj, da bi si prizadevali [da bi dosegli korist] v prihodnosti? Mi bomo jedli zvečer, zjutraj in podnevi v neprimernem času’?” - “Da, častiti gospod.”

“Menihi, ste me videli učiti Dhammo na tak način: ‘Ne glede na to kar ta oseba doživlja ali prijetnost ali bolečino ali niti bolečino niti prijetnost, se slaba stanja zmanjšujejo v njem in dobra stanja povečajo’?” - “Ne, častiti gospod.”

7. “Menihi, na tak način me niste videli učiti Dhamme: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto prijetnega občutka, se slaba stanja povečajo v njem in dobra stanja zmanjšajo; ampak, ko nekdo čuti druge vrste prijetnega občutka, se slaba stanja v njem zmanjšajo in dobra stanja povečajo. Ko nekdo čuti določeno vrsto bolečega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo; ampak, ko nekdo čuti drugo vrsto bolečega občutka, se v njem slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo. Ko nekdo čuti določeno vrsto niti bolečega niti prijetnega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo; ampak, ko nekdo čuti drugo vrsto niti bolečega niti prijetnega občutka, se v njem slaba stanja zmanjšajo in dobra povečajo’?” - “Da, častiti gospod.”

8. “Dobro, menihi. In če bi mi bilo neznano, nevideno, neugotovljeno, neuresničeno, nedotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto prijetnega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo,’ ali bi bilo to skladno z mano, da če tega ne bi vedel, da bi mu rekel: ‘Opusti takšno vrsto prijetnega občutka’?” - “Ne, častiti gospod.”

“Ampak, ker mi je to poznano, videno, ugotovljeno, uresničeno, dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto prijetnega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo,’ zato pravim: ‘Opusti takšno vrsto prijetnega občutka.’

Če bi mi bilo neznano, nevideno, neugotovljeno, neuresničeno, nedotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto prijetnega občutka, se v njem zmanjšajo slaba stanja in dobra stanja povečajo,’ ali bi bilo to skladno z mano, da če tega ne bi vedel, da bi rekel: ‘Loti se tega in ostani v takšni vrsti prijetnega občutka’?” - “Ne, častiti gospod.”

“Ampak, ker mi je to poznano, videno, ugotovljeno, uresničeno, dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto prijetnega občutka, se v njem zmanjšajo slaba stanja in dobra stanja povečajo,’ zato pravim: ‘Losti se tega in ostani v takšni vrsti prijetnega občutka.’

9. Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto bolečega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo,’ zato pravim: ‘Opusti takšno vrsto bolečega občutka.’

Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto bolečega občutka, se v njem zmanjšajo slaba stanja in dobra stanja povečajo,’ zato pravim: ‘Loti se tega in ostani v takšni vrsti bolečega občutka.’

10. Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto niti bolečega niti prijetnega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja,’ zato pravim: ‘Opusti takšno vrsto niti bolečega niti prijetnega občutka.’

Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto niti bolečega niti prijetnega občutka, se v njem zmanjšajo slaba stanja in dobra stanja povečajo,’ zato pravim: ‘Loti se tega in ostani v takšni vrsti niti bolečega niti prijetnega občutka.’

11. Menihi, jaz ne pravim vsem menihom, da morajo še vedno biti prizadevni; niti ne pravim vsem menihom, da se jim ni treba več prizadevati.

12. Jaz ne pravim tem menihom, ki so arahanti, katerih vplivi so uničeni, ki so živeli posvečeno življenje, naredili kar je bilo potrebno, odložili breme, dosegli pravi cilj, uničili spone bivanja in so popolnoma osvobojeni skozi končno znanje, da morajo še vedno biti prizadevni. Zakaj je tako? Oni so opravili svoje delo s prizadevnostjo; oni niso več sposobni biti nepazljivi.

13. Jaz pravim, da taki menihi, ki so v višjem treningu, katerih um še ni dosegel cilja in ki si še vedno prizadevajo doseči največjo varnost pred suženjstvom, da morajo še vedno biti prizadevni. Zakaj je tako? Ker ko ti častiti uporabijo ustrezna počivališča in se povežejo z dobrimi prijatelji in uravnotežijo svoje duhovne sposobnosti, lahko z uresničenjem sami zase z neposrednim vedenjem, tukaj in sedaj, vstopijo in ostanejo v tem najvišjem cilju posvečenega življenja, zaradi katerega gre član plemena upravičeno naprej od doma v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež prizadevnosti, za te menihe rečem, da morajo še vedno biti prizadevni.

 

(SEDEM VRST OSEB)

14. Meniha, v svetu lahko najdete sedem vrst oseb. Katerih sedem? To so: osvobojen na oba načina, osvobojen z modrostjo, telesni pričevalec, dosežen s pogledom, osvobojen z zaupanjem, sledilec Dhamme in sledilec zaupanja.

15. Kakšna vrsta osebe je osvobojena na oba načina? To je neka oseba, ki je v stiku s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov in so njeni vplivi uničeni z razumevanjem z modrostjo. Ta vrsta osebe se imenuje osvobojena na oba načina. O takem menihu ne pravim, da si mora še vedno prizadevato. Zakaj je tako? On je že opravil svoje delo s prizadevnostjo; on ni več sposoben biti nepazljiv.

16. Kakšna vrsta osebe je osvobojena z modrostjo? To je neka oseba, ki ni v stiku s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov, vendar so njeni vplivi uničeni, ko razumeva z modrostjo. Ta vrsta osebe se imenuje osvobojena z modrostjo. O takem menihu ne pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? On je že opravil svoje delo s prizadevnostjo; on ni več sposoben biti nepazljiv.

17. Kakšna vrsta osebe je telesni pričevalec? To je neka oseba, ki je v stiku s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov, toda nekaj njegovih vplivov je uničeno z razumevanjem z modrostjo. Ta vrsta osebe se imenuje telesni pričevalec. O takem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti uporabi primerno zavetišče in se poveže z dobrimi prijatelji in uravnoteži svoje duhovne sposobnosti, lahko sam z neposrednim znanjem tukaj in sedaj vstopi in ostane v tem najvišjem cilju posvečenega življenja, zaradi katerega gredo člani plemena upravičeno naprej od doma v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež marljivosti, za takega meniha pravim, da si mora še vedno prizadevati.

18. Kakšna vrsta osebe je ta, ki je dosegel s pogledom? Ta oseba ni v stiku s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov, toda nekaj njegovih vplivov je uničeno z razumevanjem z modrostjo. On je z modrostjo pregledal in preučil učenja, ki jih je oznanil Tathāgata. Ta vrsta osebe se imenuje ta, ki je dosegel s pogledom. O takem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti … v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež marljivosti, za takega meniha pravim, da si mora še vedno prizadevati.

19. Kakšna vrsta osebe je osvobojena z zaupanjem? To je neka oseba, ki ni v stiku s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov, toda nekaj njegovih vplivov je uničeno z razumevanjem z modrostjo in njegovo zaupanje je posejano, ukoreninjeno in vzpostavljeno v Tathāgati. Ta vrsta osebe se imenuje osvobojen z zaupanjem. O takem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti … v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež marljivosti, za takega meniha pravim, da si mora še vedno prizadevati.

20. Kakšna vrsta osebe je sledilec Dhamme? To je neka oseba, ki ni v stiku s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov in njeni vplivi še niso uničeni z razumevanjem z modrostjo, vendar je sprejela ta učenja, ki jih je učil Tathāgata, ko je z modrostjo dovolj premišljevala o njih. Poleg tega ima te kvalitete: zaupanje, delavnost, pozornost, zbranost in modrost. Ta vrsta osebe se imenuje sledilec Dhamme. O takem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti … v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež marljivosti, za takega meniha pravim, da si mora še vedno prizadevati.

21. Kakšna vrsta osebe je sledilec zaupanja? To je neka oseba, ki ni v stiku s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov in njeni vplivi še niso uničeni z razumevanjem z modrostjo, vendar ima dovolj zaupanja in ljubezni do Tathāgate. Poleg tega ima te kvalitete: zaupanje, energijo, pozornost, zbranost in modrost. Ta vrsta osebe se imenuje sledilec zaupanja. O takem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti uporabi primerno zavetišče in se poveže z dobrimi prijatelji in uravnoteži svoje duhovne sposobnosti, lahko sam z neposrednim spoznanjem tukaj in sedaj vstopi in ostane v tem najvišjem cilju posvečenega življenja, zaradi katerega gredo člani plemena upravičeno naprej od doma v brezdomstvo. Ko vidim ta sadež marljivosti, za takega meniha pravim, da si mora še vedno prizadevati.

 

(KONČNO ZNANJE)

22. Menihi, ne rečem, da se vse končno znanje doseže naenkrat. Nasprotno, končno znanje se doseže s postopnim treningom, s postopno prakso, s postopnim napredkom.

23. In kako se doseže s postopnim treningom, postopno prakso, postopnim napredkom? Nekdo, ki ima zaupanje [v učitelja] ga obišče; ko ga obišče, mu izkaže spoštovanje; ko mu izkaže spoštovanje, ga pazljivo posluša; ta, ki pazljivo posluša, sliši Dhammo; ko je slišal Dhammo, si jo zapomni; on raziskuje pomen učenj, ki si jih je zapomnil; ko raziskuje njihov pomen, doseže premišljeno sprejetje teh učenj; ko je pridobil premišljeno sprejetje teh učenj, se v njem pojavi vnema; ko se je pojavila vnema, uporabi svojo voljo; ko je uporabil svojo voljo, on skrbno preiskuje; ko skrbno preiskuje, si prizadeva; ko se odločno trudi, spozna s telesom končno resnico in jo vidi tako, da vanjo prodre z modrostjo.

24. Tu ni bilo tega zaupanja, menihi, in tu ni bilo tega obiskovanja in tu ni bilo tega izkazovanja spoštovanja in tu ni bilo tega pazljivega poslušanja in tu ni bilo tega slišanja Dhamme in tu ni bilo tega pomnenja Dhamme in tu ni bilo tega raziskovanja pomena in tu ni bilo tega premišljenega sprejetja učenj in tu ni bilo te vneme in tu ni bilo te uporabe volje in tu ni bilo te skrbne preiskave in tu ni bilo tega prizadevanja. Menihi, izgubili ste svojo pot; menihi, vadili ste na napačen način. Le kako daleč sta zašli, zapeljani ljudje, od te Dhamme in discipline!

25. Menihi, obstaja štiri-frazna izjava, in ko jo recitira, bi jo pametni človek hitro razumel. Jaz vam jo bom recitiral. Poskusite jo razumeti.”

“Častiti gospod, kdo smo mi, da bi razumeli Dhammo?”

26. “Menihi, celo z učiteljem, ki se ukvarja s snovnimi stvarmi, ki je dedič snovnih stvari, navezan na snovne stvari, takšno barantanje [njegovih učencev] ne bi bilo primerno: ‘Če dobimo to, [potem] bomo to naredili; če tega ne dobimo, [potem] tega ne bomo naredili’; torej kaj [naj bo rečeno, ko je učitelj] Tathāgata, ki je povsem ločen od snovnih stvari?

27(1). Menihi, za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis je primerno, da se vede tako: ‘Blaženi je učitelj, jaz sem učenec; Blaženi ve, jaz ne vem.’
(2) Za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis je učiteljev predpis hranljiv in osvežilen.
(3) Za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis je primerno, da se vede tako: ‘Pripravljen sem, da ostanejo samo moja koža, kite in kosti in naj se meso in kri posušita na mojem telesu, vendar moja prizadevnost ne bo sproščena tako dolgo, dokler ne dosežem, kar se lahko doseže z moško močjo, moško energijo in moško vztrajnostjo.’
(4) Za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis, se lahko pričakuje enega od dveh sadov: končno spoznanje tukaj in sedaj ali, če je ostala sled predpostavke, [stanje] nepovratnika.”

To je bilo tisto, kar rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2015, rev feb. 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information