(MN 70) Kīṭāgiri Sutta - V Kīṭāgiriju
(NOČNO PREHRANJEVANJE)
1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi skupaj z veliko skupino menihov potoval po deželi Kāsi. Tam je nagovoril menihe:
2. “Menihi, jaz se odrekam nočnemu prehranjevanju. Ko tako ravnam, sem brez bolezni in težav in uživam zdravje, moč in udobno življenje. Dajte, menihi, odrecite se nočnemu prehranjevanju. Ko boste tako ravnali, boste tudi vi brez bolezni in težav in boste uživali zdravje, moč in udobno življenje.”
“Da, častiti gospod,” so odgovorili.
3. Ko je Blaženi potoval po etapah po deželi Kāsi, je prispel v mesto Kīṭāgiri in se tam ustavil.
4. Takrat so menihi, ki sta jih vodila Assadži in Punabbasu, prebivali v Kīṭāgiriju. Številni menihi so odšli k njim in jim povedali: “Prijatelji, Blaženi in skupnost menihov se zdaj odreka nočnemu prehranjevanju. Ko tako ravnajo, so brez bolezni in težav in uživajo zdravje, moč in udobno življenje. Dajte, prijatelji, tudi vi se odrecite nočnemu prehranjevanju. Ko boste tako ravnali, boste tudi vi brez bolezni in težav in boste uživali zdravje, moč in udobno življenje.” Ko je bilo to izrečeno, so menihi, ki sta jih vodila Assadži in Punabbasu, odgovorili tem menihom: “Prijatelji, mi jemo zvečer, zjutraj in podnevi v neprimernem času. Na tak način smo brez bolezni in težav in uživamo zdravje, moč in udobno življenje. Zakaj bi opustili [korist] vidno tukaj in zdaj, da bi si prizadevali [doseči korist] v prihodnosti? Mi bomo jedli zvečer, zjutraj in podnevi v neprimernem času.”
5. Ker menihi niso mogli prepričati menihov, ki sta jih vodila Assadži in Punabbasu, so odšli do Blaženega. Ko so se mu poklonili, so sedli na stran in mu povedali vse, kar se je zgodilo in dodali: “Častiti gospod, ker nismo mogli prepričati menihov, ki jih vodita Assadži in Punabbasu, poročamo o tej zadevi Blaženemu.”
6. Potem je Blaženi nagovoril nekega meniha: “Pridi, menih, povej v mojem imenu menihoma Assadžiju in Punabbasu, da ju kliče učitelj.”
“Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do menihov Assadžija in Punabbasa in jima povedal: “Učitelj vaju kliče, prijatelja.”
“Da, prijatelj,” sta odgovorila in odšla do Blaženega. Ko sta se mu poklonili, sta sedla na stran. Blaženi je rekel: “Meniha, je res, da ko so številni menihi šli do vas in vam rekli: ‘Prijatelji, Blaženi in skupnost menihov se zdaj odreka nočnemu prehranjevanju ... Dajte, prijatelji, odrecite se nočnemu prehranjevanju … ,’ ste odgovorili tem menihom: ‘Prijatelji, mi jemo zvečer … Zakaj bi opustili [korist] vidno tukaj in zdaj, da bi si prizadevali [da bi dosegli korist] v prihodnosti? Mi bomo jedli zvečer, zjutraj in podnevi v neprimernem času’?” - “Da, častiti gospod.”
(O VRSTAH OBČUTKOV)
“Meniha, ste me videli učiti Dhammo na tak način: ‘Ne glede na to kar ta posameznik doživlja ali prijetnost ali neprijetnost ali niti neprijetnost niti prijetnost, se slaba stanja zmanjšujejo v njem in dobra stanja povečajo’?” - “Ne, častiti gospod.”
7. “Meniha, na tak način me niste videli učiti Dhamme: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto prijetnega občutka, se slaba stanja povečajo v njem in dobra stanja zmanjšajo, vendar, ko nekdo čuti druge vrste prijetnega občutka, se slaba stanja v njem zmanjšajo in dobra stanja povečajo. Ko nekdo čuti določeno vrsto neprijetnega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo, vendar, ko nekdo čuti drugo vrsto neprijetnega občutka, se v njem slaba stanja zmanjšajo in dobra stanja povečajo. Ko nekdo čuti določeno vrsto niti neprijetnega niti prijetnega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo, vendar, ko nekdo čuti drugo vrsto niti neprijetnega niti prijetnega občutka, se v njem slaba stanja zmanjšajo in dobra povečajo’?” - “Da, častiti gospod.”
8. “Dobro, meniha. In če bi mi bilo neznano, nevideno, neugotovljeno, neuresničeno, nedotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto prijetnega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo,’ ali bi bilo to skladno z mano, da če tega ne bi vedel, da bi mu rekel: ‘Opusti takšno vrsto prijetnega občutka’?” - “Ne, častiti gospod.”
“Ampak, ker mi je to poznano, videno, ugotovljeno, uresničeno, dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto prijetnega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo,’ zato pravim: ‘Opusti takšno vrsto prijetnega občutka.’
Če bi mi bilo neznano, nevideno, neugotovljeno, neuresničeno, nedotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto prijetnega občutka, se v njem zmanjšajo slaba stanja in dobra stanja povečajo,’ ali bi bilo to skladno z mano, da če tega ne bi vedel, da bi rekel: ‘Loti se tega in ostani v takšni vrsti prijetnega občutka’?” - “Ne, častiti gospod.”
“Ampak, ker mi je to poznano, videno, ugotovljeno, uresničeno, dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto prijetnega občutka, se v njem zmanjšajo slaba stanja in dobra stanja povečajo,’ zato pravim: ‘Loti se tega in ostani v takšni vrsti prijetnega občutka.’
9. Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto neprijetnega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja zmanjšajo,’ zato pravim: ‘Opusti takšno vrsto neprijetnega občutka.’
Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto neprijetnega občutka, se v njem zmanjšajo slaba stanja in dobra stanja povečajo,’ zato pravim: ‘Loti se tega in ostani v takšni vrsti neprijetnega občutka.’
10. Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti določeno vrsto niti neprijetnega niti prijetnega občutka, se v njem povečajo slaba stanja in dobra stanja,’ zato pravim: ‘Opusti takšno vrsto niti neprijetnega niti prijetnega občutka.’
Če bi mi bilo neznano … Ampak, ker mi je to poznano … dotaknjeno z modrostjo: ‘Ko nekdo čuti drugačno vrsto niti neprijetnega niti prijetnega občutka, se v njem zmanjšajo slaba stanja in dobra stanja povečajo,’ zato pravim: ‘Loti se tega in ostani v takšni vrsti niti neprijetnega niti prijetnega občutka.’
(PRIZADEVANJE)
11. Meniha, jaz ne pravim vsem menihom, da morajo še vedno biti prizadevni, niti ne pravim vsem menihom, da se jim ni treba več prizadevati.
12. Jaz ne pravim tem menihom, ki so arahanti, katerih vplivi so uničeni, ki so živeli sveto življenje, naredili kar je bilo potrebno, odložili breme, dosegli pravi cilj, uničili spone bitnosti in so popolnoma osvobojeni skozi končno vednost, da morajo še vedno biti prizadevni. Zakaj je tako? Oni so opravili svoje delo s prizadevnostjo, oni niso več sposobni biti nepazljivi.
13. Jaz pravim, da taki menihi, ki so v višjem treningu, katerih um še ni dosegel cilja in ki si še vedno prizadevajo doseči največjo varnost pred vezanostjo, da morajo še vedno biti prizadevni. Zakaj je tako? Ker ko ti častiti uporabijo ustrezna počivališča in se povežejo z dobrimi prijatelji in uravnotežijo svoje duhovne sposobnosti, lahko z uresničenjem sami zase z direktno vednostjo, tukaj in zdaj, vstopijo in ostanejo v tem najvišjem cilju svetega življenja, zaradi katerega gre pripadnik naroda upravičeno naprej od doma v brezdomstvo. Ko vidim ta sad prizadevnosti, za te menihe rečem, da morajo še vedno biti prizadevni.
(SEDEM VRST POSAMEZNIKOV)
14. Meniha, v svetu lahko najdete sedem vrst posameznikov. Katerih sedem? To so: osvobojen na oba načina, osvobojen z modrostjo, osebni pričevalec, dosežen s pogledom, osvobojen z zaupanjem, sledilec Dhamme in sledilec zaupanja.
15. Kakšna vrsta posameznika je osvobojen na oba načina? To je nekdo, ki je to dosegel s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov in so njegovi vplivi uničeni z videnjem z modrostjo. Ta vrsta posameznika se imenuje osvobojen na oba načina. O takem menihu ne pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? On je že opravil svoje delo s prizadevnostjo, on ni več sposoben biti nepazljiv.
16. Kakšna vrsta posameznika je osvobojen z modrostjo? To je nekdo, ki tega ni dosegel s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov, vendar so njegovi vplivi uničeni, ko razumeva z modrostjo. Ta vrsta posameznika se imenuje osvobojen z modrostjo. O takem menihu ne pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? On je že opravil svoje delo s prizadevnostjo, on ni več sposoben biti nepazljiv.
17. Kakšna vrsta posameznika je osebni pričevalec? To je nekdo, ki je to dosegel s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov, toda nekaj njegovih vplivov je uničeno z razumevanjem z modrostjo. Ta vrsta posameznika se imenuje osebni pričevalec. O takem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti uporabi primerno zavetje in se poveže z dobrimi prijatelji in uravnoteži svoje duhovne sposobnosti, lahko sam z direktno vednostjo tukaj in sedaj vstopi in ostane v tem najvišjem cilju svetega življenja, zaradi katerega gredo pripadniki naroda upravičeno naprej od doma v brezdomstvo. Ko vidim ta sad marljivosti pri tem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati.
18. Kakšna vrsta posameznika je ta, ki je dosegel pogled? Ta posameznik tega ni dosegel s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov, toda nekaj njegovih vplivov je uničeno z razumevanjem z modrostjo. On je z modrostjo pregledal in preučil učenja, ki jih je oznanil Tathāgata. Ta vrsta posameznika se imenuje ta, ki je dosegel pogled. O takem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti … v brezdomstvo. Ko vidim ta sad marljivosti pri tem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati.
19. Kakšna vrsta posameznika je osvobojen z zaupanjem? To je nekdo, ki tega ni dosegel s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov, toda nekaj njegovih vplivov je uničeno z razumevanjem z modrostjo in njegovo zaupanje je posejano, ukoreninjeno in vzpostavljeno v Tathāgati. Ta vrsta posameznika se imenuje osvobojen z zaupanjem. O takem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti … v brezdomstvo. Ko vidim ta sad marljivosti pri tem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati.
20. Kakšna vrsta posameznika je sledilec Dhamme? To je nekdo, ki tega ni dosegel s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov in njegovi vplivi še niso uničeni z razumevanjem z modrostjo, vendar je sprejel ta učenja, ki jih je učil Tathāgata, ko je z modrostjo dovolj premišljeval o njih. Poleg tega ima te kvalitete: zaupanje, delavnost, pozornost, zbranost in modrost. Ta vrsta posameznika se imenuje sledilec Dhamme. O takem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti … v brezdomstvo. Ko vidim ta sad marljivosti pri tem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati.
21. Kakšna vrsta posameznika je sledilec z zaupanjem? To je nekdo, ki tega ni dosegel s telesom in se zadržuje v tistih osvoboditvah, ki so mirne in nesnovne, presegajo snov in njegovi vplivi še niso uničeni z razumevanjem z modrostjo, vendar ima dovolj zaupanja in ljubezni do Tathāgate. Poleg tega ima te kvalitete: zaupanje, energijo, pozornost, zbranost in modrost. Ta vrsta posameznika se imenuje sledilec z zaupanjem. O takem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati. Zakaj je tako? Ker ko ta častiti uporabi primerno zavetje in se poveže z dobrimi prijatelji in uravnoteži svoje duhovne sposobnosti, lahko sam z direktno vednostjo tukaj in sedaj vstopi in ostane v tem najvišjem cilju svetega življenja, zaradi katerega gredo pripadniki naroda upravičeno naprej od doma v brezdomstvo. Ko vidim ta sad marljivosti pri tem menihu pravim, da si mora še vedno prizadevati.
(DOSEGA KONČNE VEDNOSTI)
22. Meniha, ne rečem, da se vsa končna vednost doseže naenkrat. Nasprotno, končna vednost se doseže s postopno vadbo, s postopno prakso, s postopnim napredkom.
23. In kako se doseže s postopnim treningom, postopno prakso, postopnim napredkom? Nekdo, ki ima zaupanje [v učitelja], ga obišče; ko ga obišče, mu izkaže spoštovanje; ko mu izkaže spoštovanje, ga pazljivo posluša; ta, ki pazljivo posluša, sliši Dhammo; ko je slišal Dhammo, si jo zapomni; on raziskuje pomen učenj, ki si jih je zapomnil; ko raziskuje njihov pomen, doseže premišljeno sprejetje teh učenj; ko je pridobil premišljeno sprejetje teh učenj, se v njem pojavi vnema; ko se je pojavila vnema, uporabi svojo voljo; ko je uporabil svojo voljo, skrbno preiskuje; ko skrbno preiskuje, si prizadeva; ko se odločno trudi, spozna s telesom končno resnico in jo vidi tako, da vanjo prodre z modrostjo.
24. Tu ni bilo tega zaupanja, meniha, in tu ni bilo tega obiskovanja in tu ni bilo tega izkazovanja spoštovanja in tu ni bilo tega pazljivega poslušanja in tu ni bilo tega slišanja Dhamme in tu ni bilo tega pomnjenja Dhamme in tu ni bilo tega raziskovanja pomena in tu ni bilo tega premišljenega sprejetja učenj in tu ni bilo te vneme in tu ni bilo te uporabe volje in tu ni bilo tega skrbnega preiskovanja in tu ni bilo tega prizadevanja. Meniha, izgubili ste svojo pot, meniha, vadili ste na napačen način. Le kako daleč ste zašli, zapeljani ljudje, od te Dhamme in discipline!
(ŠTIRI FRAZNA IZJAVA)
25. Meniha, obstaja štiri frazna izjava, in ko jo recitira, bi jo pametni človek hitro razumel. Recitiral vama jo bom in poskusita jo razumeti.”
“Častiti gospod, kdo smo mi, da bi razumeli Dhammo?”
26. “Meniha, celo z učiteljem, ki se ukvarja s posvetnimi stvarmi, ki je dedič posvetnih stvari, navezan na posvetne stvari, takšno barantanje [njegovih učencev] ne bi bilo primerno: ‘Če dobimo to, [potem] bomo to naredili. Če tega ne dobimo, [potem] tega ne bomo naredili’. Torej kaj [naj bo rečeno, ko je učitelj] Tathāgata, ki je povsem ločen od posvetnih stvari?
27.(1) Meniha, za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis je primerno, da se vede tako: ‘Blaženi je učitelj, jaz sem učenec. Blaženi ve, jaz ne vem.’
(2) Za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis je učiteljev predpis hranljiv in osvežilen.
(3) Za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis je primerno, da se vede tako: ‘Pripravljen sem, da ostanejo samo moja koža, kite in kosti in naj se meso in kri posušita na mojem telesu, vendar moja prizadevnost ne bo opuščena tako dolgo, dokler ne dosežem, kar se lahko doseže z moško močjo, moško energijo in moško vztrajnostjo.’
(4) Za zvestega učenca, ki je predan dognati učiteljev predpis, se lahko pričakuje enega od dveh sadov: končno spoznanje tukaj in sedaj ali, če je ostala sled vezanosti, [stanje] nepovratnika.”
To je bilo tisto, kar rekel Blaženi. Meniha sta bila zadovoljna in vesela besed Blaženega.
vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009 prevod: Bojan Božič / junij 2024