(MN 43) Mahavedalla Sutta – Več vprašanj in odgovorov

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Na večer je častiti Mahā Kotthita[1] vstal iz meditacije, odšel do častitega Sāriputte in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten in družaben pogovor končan je sedel na stran in rekel častitemu Sāriputti:

 

(MODROST)

2. “‘Ta, ki ni moder, ta ki ni moder’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo to rečeno, ‘ta, ki ni moder’?”

“‘Ta, ki ne razume modro, ne razume modro,’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘ta, ki ni moder.’ In kaj nekdo ne razume modro? Nekdo ne razume modro: ‘Trpljenje je’; nekdo ne razume modro: ‘Trpljenje ima izvor’; nekdo ne razume modro: ‘Trpljenje ima konec’; nekdo ne razume modro: ‘To je pot, ki vodi do končanja trpljenja.’ ‘Nekdo ne razume modro, nekdo ne razume modro,’ prijatelj; zato je rečeno, ‘ta, ki ni moder.’“

Rekoč, “Dobro, prijatelj,” je bil navdušen častiti Mahā Kotthita in se je razveselil v besedah častitega Sāriputte. Nato mu je postavil naslednje vprašanje:

3. “‘Ta, ki je moder, ta, ki je moder,’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno, ‘ta, ki je moder?”

“‘Modri razume, modri razume,’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘ta, ki je moder.’ Kaj nekdo razume modro ? Nekdo razume modro: ‘Trpljenje je’; nekdo razume modro: ‘Trpljenje ima izvor’; nekdo razume modro: ‘Trpljenje ima konec’; nekdo razume modro: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ ‘Nekdo razume modro, nekdo razume modro,’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘nekdo, ki je moder.”

 

(ZAVEDANJE)

4. “‘Zavedanje, zavedanje’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘zavedanje’?”

“‘Spoznava, spoznava,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zavedanje’. Kaj spoznava? Spoznava: ‘prijetnost; spoznava: ‘bolečino’; spoznava: ‘neboleče-niti-prijetno.’ ‘Spoznava, spoznava,’ prijatelj; zato je rečeno ‘zavedanje’.”

5. “Modrost in zavedanje, prijatelj – ali sta ti stanji združljivi ali nista združljivi? In ali je mogoče ločiti enega od teh stanj od drugega z namenom, da opišemo razliko med njima?”

“Modrost in zavedanje, prijatelj – ti stanji sta združljivi, ne nezdružljivi in ni mogoče ločiti enega od teh stanj od drugega z namenom, da se opiše razliko med njima. Kar nekdo modro razume, to spozna in kar nekdo spozna, to modro razume. Zato sta ti stanji povezani, ne nepovezani in je nemogoče ločiti eno teh stanj od drugega z namenom, da se opiše razliko med njima.”

6. “Kaj je razlika, prijatelj, med modrostjo in zavedanjem, teh stanj, ki sta povezani, ne nepovezani?”

“Razlika, prijatelj, med modrostjo in zavedanjem, teh stanj, ki sta povezani, ne nepovezani, je ta: modrost je potrebno razviti, zavedanje je potrebno v celoti razumeti.”[2]

 

(OBČUTKI)

7. “‘Občutki, občutki’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘občutki?”

“‘Čuti se, čuti se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘občutki’. Kaj se čuti? Čuti se prijetnost, čuti se bolečina, čuti se niti–bolečina-niti-ugodje. ‘Čuti se, čuti se,’ prijatelj, zato je bilo rečeno ‘občutki’.“

 

(ZAZNAVANJE)

8. “‘Zaznavanje, zaznavanje’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘zaznavanje’?”

“‘Zaznava se, zaznava se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zaznavanje’. Kaj se zaznava? Zaznava se modra barva, zaznava se rumena barva, zaznava se rdeča barva in zaznava se bela barva. ‘Zaznava se, zaznava se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zaznavanje’.”

9. “Občutki, zaznavanje in zavedanje, prijatelj – ali so ta stanja povezana ali nepovezana? In ali je mogoče ločiti eno teh stanj od drugih z namenom, da se opiše razlika med njimi?”

“Občutki, zaznavanje in zavedanje, prijatelj – ta stanja so povezana ne ločena in je nemogoče ločiti vsako teh stanje od drugih z namenom, da opišemo razliko med njimi. Kar nekdo občuti, to on zaznava; in to kar zaznava, to spozna. Zato so ta stanja povezana, ne ločena in je nemogoče ločiti eno teh stanj od drugih z namenom, da se opiše razliko med njimi.”

 

(POZNANO LE Z UMOM)

10. “Prijatelj, kaj je lahko spoznano s prečiščenim umskim zavedanjem[3], ki je osvobojeno petih sposobnosti?”

“Prijatelj, s prečiščenim umskim zavedanjem, ki je osvobojeno petih sposobnosti, se lahko spozna temelj neskončnega prostora, kot: ‘Prostor je neskončen’; se lahko spozna temelj neskončnega zavedanja, kot: ‘Zavedanje je neskončno’; se lahko spozna temelj praznine, kot: ‘Tam ni ničesar.’”

11. “Prijatelj, s čim lahko nekdo razume stanje, ki se ga da spoznati?”

“Prijatelj, neko razume stanje, ki se ga da spoznati, z očesom modrosti.”[4]

12. “Prijatelj, kaj je namen modrosti?”

“Namen modrosti, prijatelj, je neposredno vedenje, njen namen je popolno razumevanje, njen namen je opuščanje.”

 

(PRAVILNI POGLED)

13. “Prijatelj, koliko pogojev je za nastajanje pravilnega pogleda?”

“Prijatelj, obstajata dva pogoja za nastajanje pravilnega pogleda: glas drugega in pravilna naravnanost uma. To sta dva pogoja za nastajanje pravilnega pogleda.”[5]

14. “Prijatelj, s koliko dejavniki je pravilni pogled podprt, ko ima za svoj plod in korist osvoboditev uma, ko ima osvoboditev z modrostjo za svoj plod, osvoboditev z modrostjo, kot svoj plod in korist?”

“Prijatelj, pravilni pogled je podprt s petimi dejavniki, ko ima za svoj plod osvoboditev uma, osvoboditev uma za svoj plod in korist, ko ima osvoboditev z modrostjo za svoj plod, osvoboditev z modrostjo za svoj plod in korist. Prijatelj, pravilni pogled je podprt s krepostjo, učenjem, razpravo, mirnostjo in vpogledom. Pravilni pogled podprt s temi petimi dejavniki ima osvoboditev uma za svoj plod, osvoboditev uma za svoj plod in korist; ima osvoboditev z modrostjo za svoj plod, osvoboditev z modrostjo za svoj plod in korist.”[6]

 

(BITNOST)

15. “Prijatelj, koliko vrst bitnosti obstaja?”

“Obstajajo tri vrste bitnosti: čutna, materialna in nematerialna.”

16. “Prijatelj, kako se rodi obnovljena bitnost v prihodnosti?”

“Prijatelj, obnova bitnosti v prihodnosti se rodi v bitju, ki je ovirano z nevednostjo in ovirano s hrepenenjem, skozi uživanje v tem in onem.”[7]

17. “Prijatelj, kako se obnova bitij v prihodnosti ne rodi?”

“Prijatelj, z izginevanjem nevednosti, s prihodom resničnega znanja in s prenehanjem hrepenenja, se obnova bitnosti v prihodnosti ne rodi.”

 

(PRVA JHĀANA)

18. “Prijatelj, kaj je prva jhāna?”

“Prijatelj, popolnoma odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, menih vstopi in prebiva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki je rojena iz samote. To se imenuje prva jhāna.”

19. “Prijatelj, koliko dejavnikov ima prva jhāna?”

“Prijatelj, prva jhāna ima pet dejavnikov. Ko je menih vstopil v prvo jhāno, se dogodi misel, razmišljanje, zadovoljstvo, prijetnost in poenotenje uma. Na tak način ima prva jhāna pet dejavnikov.”

20. “Prijatelj, koliko dejavnikov je zapuščeno v prvi jhāni in koliko dejavnikov ima?”

“Prijatelj, v prvi jhāni je pet dejavnikov zapuščeno in pet dejavnikov obvladano. Ko je menih vstopil v prvo jhāno, je bila čutna želja opuščena, jeza opuščena, lenost in topost opuščena, nemir in kesanje opuščeno in dvom opuščen; in tam se pojavijo koristna misel, trajnostno razmišljanje, navdušenje, prijetnost in poenotenje uma. Tako je v prvi jhāni pet dejavnikov opuščeno in pet dejavnikov obvladano.”

 

(PET SPOSOBNOSTI)

21. “Prijatelj, vsaka od teh pet sposobnosti ima ločeno področje, ločeno domeno in ne izkusi vsako drugo področje in domeno, to je, sposobnost očesa, sposobnost ušesa, sposobnost nosu, sposobnost jezika in sposobnost telesa. Teh petih sposobnosti, ki ima vsaka ločeno področje, ločeno domeno, ne doživlja področja in domene drugega, kaj je njihovo zavetje, kaj doživlja njihova področja in domene?”[8]

“Prijatelj, teh pet sposobnosti, ki ima vsaka ločeno področje, ločeno domeno in ne izkuša vsako drugo področje in domene, to je, sposobnost očesa, sposobnost ušesa, sposobnost nosa, sposobnost jezika in sposobnost telesa. Teh pet sposobnosti, ki ima vsaka svoje ločeno področje, ločeno domeno, ne doživlja vsakega drugega področja in domene in imajo um, kot njihova glavno zavetje in um doživlja njihova področja in domene.”

22. “Prijatelj, glede teh pet sposobnosti – to je, sposobnost očesa, sposobnost ušesa, sposobnost nosu, sposobnost jezika in sposobnost telesa – od česa je odvisno teh pet sposobnosti?”

“Prijatelj, glede teh pet sposobnosti – to je, sposobnost očesa, sposobnost ušesa, sposobnost nosu, sposobnost jezika in sposobnost telesa – teh pet sposobnosti je odvisno od življenja.”

“Prijatelj, od česa je odvisno življenje?”

“Življenje je odvisna od toplote.”[9]

“Prijatelj, od česa je odvisna toplota?”

“Toplota je odvisna od življenja.”

“Samo zdaj, prijatelj, smo razumeli častitega Sāriputto, ki je rekel: ‘Življenje je odvisna od toplote; in sedaj smo ga razumeli, ko je rekel: ‘Toplota je v odvisnosti od življenja.’ Kako naj razumemo pomen teh stališč?”

“V tem primeru, prijatelj, vam bom povedal prispodobo, ker nekateri modri ljudje tukaj razumejo pomen trditve z uporabo prispodobe. Tako, kakor gori oljna svetilka, se njen sijaj vidi v odvisnosti od njenega plamena in njen plamen se vidi v odvisnosti od njenega sijaja; tako tudi, življenje je odvisno od toplote in toplota je odvisna od življenja.”

 

(TVORBE ŽIVLJENJA)

23. “Prijatelj, ali so tvorbe življenja stanja občutkov, ali pa so tvorbe življenja ena stvar in občutki druga?”

“Tvorbe življenja, prijatelj, niso stanja občutkov. Če bi bile tvorbe življenja stanja občutkov, potem ko menih vstopi v prenehanje zaznav in občutkov, on ne bi videl, da izhajajo iz njih. Ker so tvorbe življenja ena stvar in stanja občutkov druga, ko je menih vstopil v prenehanje zaznav in občutkov, lahko vidi, da se pojavijo iz njega.”

24. “Prijatelj, ko je to telo opuščeno, koliko stanj je potem odvrženih, pozabljenih in telo leži brezčutno kakor hlod?”

“Prijatelj, ko je to telo opuščeno od treh stanj – tvorb življenja, toplote in zavedanja – je opuščeno in pozabljeno in leži brezčutno kakor hlod.”

25. “Prijatelj, kakšna je razlika med tem, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas in menihom, ki je vstopil v prenehanje zaznavanja in čutenja?”

“Prijatelj, v primeru nekoga, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas, so se njegove telesne tvorbe ustavile in umirile, njegove verbalne tvorbe ustavile in umirile, njegove mentalne tvorbe ustavile in umirile[10], njegovo življenje je izčrpano, njegova toplota je izginila in njegove sposobnosti so popolnoma razpadle. V primeru meniha, ki je vstopil v prenehanje zaznavanja in čutenja, so se njegove telesne tvorbe ustavile in umirile, njegove verbalne tvorbe ustavile in umirile, njegove mentalne tvorbe ustavile in umirile, toda življenjske tvorbe niso izčrpane, njegova toplota ni izginila in njegove sposobnosti so postale izjemno jasne. To je razlika med nekom, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas in menihom, ki se je lotil ustavitve zavedanja in čutenja.”

 

(OSVOBODITEV UMA)

26. “Prijatelj, koliko pogojev je za dosego niti-boleče-niti-prijetne osvoboditve uma?”

“Prijatelj, štirje pogoji so za dosego niti-boleče-niti-prijetne osvoboditve uma: z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in potrtosti, sem vstopil in prebival v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi ravnodušnosti. To so štirje pogoji za dosego niti-boleče-niti-prijetne osvoboditve uma.”

27. “Prijatelj, koliko pogojev je za dosego osvoboditve uma brez znamenja?”

“Prijatelj, dva pogoja sta za dosego osvoboditve uma brez znamenja: ne-osredotočenost do vseh znamenj in osredotočenost do brez-znamenjskega elementa. To sta dva pogoja za dosego osvoboditve uma brez znamenja.”[11]

28. “Prijatelj, koliko pogojev je za vzdrževanje osvoboditve brez znamenja?”

“Prijatelj, trije pogoji so za obstoj brez-znamenjske osvoboditve uma: ne-osredotočenost do vseh znamenj, osredotočenost do brez-znamenjskega elementa in predhodna odločenost. To so trije pogoji za obstojnost brez-znamenjske osvoboditve uma.”

29. “Prijatelj, koliko pogojev je za izhod iz brez-znamenjske osvoboditve uma?”

“Prijatelj, dva pogoja sta za izhod iz brez-znamenjske osvoboditve uma: osredotočenost na vsa znamenja in ne-osredotočenost na brez-znamenjski element. To sta dva pogoja za izhod iz brez-znamenjske osvoboditve uma.”

30. “Prijatelj, brezkončna osvoboditev uma, osvoboditev uma skozi ničnost, osvoboditev uma skozi praznino in brez-znamenjska osvoboditev uma: so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu, ali pa so eno v pomenu in različno samo po imenu?”

“Prijatelj, neizmerna osvoboditev uma, osvoboditev uma skozi ničnost, osvoboditev uma skozi praznino in brez-znamenjska osvoboditev uma: obstaja način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu in obstaja način, s katerim sta eno po pomenu in različna samo po imenu.

31. Kakšen, prijatelj, je način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu? Menih vztraja z eno četrtino z umom prežetim z nesebično ljubeznijo, prav tako z drugo, prav tako s tretjo, prav tako s četrto; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod in za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prežetim z nesebično ljubeznijo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez jeze. On vztraja s prežemanjem ene četrtine z umom prežetim s sočutjem … On vztraja s prežemanjem ene četrtine z umom prežetim s spoštljivim veseljem … On vztraja s prežemanjem ene četrtine z umom prežetim z ravnodušnostjo, prav tako drugega, prav tako tretjega, prav tako četrtega; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod in tako za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prežetim z ravnodušnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva, brez jeze. To se imenuje neizmerna osvoboditev uma.

32. In kaj, prijatelj, je osvoboditev uma skozi ničnost? S popolnim obvladovanjem temelja neskončnega zavedanja, zavedajoč se, da ‘tu ni nič,’ menih vstopi in vztraja v temelju ničnosti. To se imenuje osvoboditev uma skozi ničnost.

33. In kaj, prijatelj, je osvoboditev uma skozi praznost? Menih gre v gozd ali do vznožja drevesa ali v prazno kočo in razmišlja: ‘To je prazno sebstva ali tega, kar spada k sebstvu.’ To se imenuje osvoboditev uma skozi praznost.

34. In kaj, prijatelj, je brez-znamenjska osvobodite uma? Z ne-pozornostjo do vseh znamenj, menih vstopi in vztraja v brez-znamenjski zbranosti uma. To se imenuje brez-znamenjska osvoboditev uma. To je način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu.

35. In kaj, prijatelj, je način, s katerim so ta stanja eno po pomenu in različna le po imenu? Poželenje je izdelovalec mere, sovraštvo je izdelovalec mere, zabloda je izdelovalec mere. V menihu čigar vplivi so uničeni, so ti zapuščeni, odrezani pri koreninah, napravljeni kot palmin štor, odpravljeni, tako da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst neizmerne osvoboditve uma je neomajna osvoboditev uma najboljša. Ta neomajna osvoboditev uma je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode.

36. Poželenje je nekaj, sovraštvo je nekaj, zabloda je nekaj. V menihu, katerega vplivi so uničeni, so ti opuščeni, odrezani pri koreninah, napravljeni kot palmin štor, odpravljeni, tako da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst osvoboditve uma skozi ničnost je neomajna osvoboditev uma najboljša. Ta neomajna osvoboditev uma je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode.

37. Poželenje je izdelovalec znamenj, sovraštvo je izdelovalec znamenj, zabloda je izdelovalec znamenj. V menihu katerega vplivi so uničeni, so odrezani pri koreninah, napravljeni kot palmin štor, odpravljeni, tako da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst brez-znamenjske osvoboditve uma skozi ničnost je neomajna osvoboditev uma najboljša. Ta neomajna osvoboditev uma je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode. To je ta način, s katerim so ta stanja ena po pomenu in različna le po imenu.”

To je bilo tisto, kar je rekel častiti Sāriputta. Častiti Mahā Kotthita je bil zadovoljen in vesel besed častitega Sāriputte.

 

Opombe


[1] Častitega Mahā Kotthito je Buddha proglasil za najodličnejšega učenca med tistimi, ki so dosegli analitična znanja.

[2] Modrost, ki je v osmeročleni poti vsebovana v pravilnem pogledu se mora razviti kot dejavnik poti. Zavedanje, ki je vsebovano med petimi agregati in spada v plemenito resnico o trpljenju, je potrebno popolnoma razumeti – kot nestalnost, trpljenje in nesebstvo.

[3] Prečiščeno umsko zavedanje je zavedanje v četrti jhāni.

[4] Oko modrosti je modrost sama, imenovana oko - v smislu organa duhovnega videnja.

[5] Glas drugega – je pravilno učenje Dhamme.

[6] Nanaša se na dosego arahantstva.

[7] Obnova bitnosti v prihodnosti je ponovno rojstvo in nadaljevanje kroga prerajanja v sedanjosti.

[8] Le um je sposoben izkusiti objekte vseh petih čutnih sposobnosti, kakor tudi mentalne objekte. Zato ima drugih pet sposobnosti um, kot svoje zavetje.

[9] Toplota - iz kamme rojena toplota, ki je bistvena za živo bitje.

[10] Telesne tvorbe so vdihi in izdihi, verbalne tvorbe so uporaba misli in razmišljanja, mentalne tvorbe so zaznavanje in čutenje.

[11] Rezultat pravilnega mentalnega osredotočenja v meditaciji vodi do meditacijskega znamenja (nimittā). To so lahko objekti čutnega zaznavanja, ali pa pojav nečesa, kar vodi do nenadnega spoznanja; brez-znamenjski element (animittā) je Nibbāna, v kateri so odsotna vsa znamenja pogojenih stvari.

 

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / september 2015

 

© SloTheravada, 2016

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.