(MN 43) Mahavedalla Sutta – Več vprašanj in odgovorov

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Na večer je častiti Mahā Koṭṭhita[1] vstal iz meditacije, odšel do častitega Sāriputte in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten in družaben pogovor končan je sedel na stran in rekel častitemu Sāriputti:

 

(MODROST)

2. “‘Ta, ki je nespameten, ta, ki je nespameten’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo to rečeno, ‘ta, ki je nespameten’?”

“‘Nekdo ne razume pametno, nekdo ne razume pametno,’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘nekdo, ki je nespameten.’ In kaj nekdo ne razume pametno? Nekdo ne razume pametno: ‘Trpljenje je’; nekdo ne razume pametno: ‘Trpljenje ima izvor’; nekdo ne razume pametno: ‘Trpljenje ima konec’; nekdo ne razume pametno: ‘To je pot, ki vodi do končanja trpljenja.’ ‘Nekdo ne razume pametno, nekdo ne razume pametno,’ prijatelj; zato je rečeno, ‘ta, ki je nespameten.’“

Rekoč, “Dobro, prijatelj,” je bil navdušen častiti Mahā Koṭṭhita in se je razveselil v besedah častitega Sāriputte. Nato mu je postavil naslednje vprašanje:

3. “‘Ta, ki je moder, ta, ki je moder,’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno, ‘ta, ki je moder?”

“‘Nekdo modro razume, nekdo modro razume’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘ta, ki je moder.’ Kaj nekdo modro razume ? Nekdo modro razume: ‘Trpljenje je’; nekdo modro razume: ‘Trpljenje ima izvor’; nekdo modro razume: ‘Trpljenje ima konec’; nekdo modro razume: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ ‘Nekdo modro razume, nekdo modro razume,’ prijatelj; zato je bilo rečeno, ‘nekdo, ki je moder.”

 

(ZAVEDANJE)

4. “‘Zavedanje, zavedanje’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘zavedanje’?”

“‘To spoznava, to spoznava,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zavedanje’. Kaj spoznava? Spoznava: ‘prijetnost; spoznava: ‘bolečino’; spoznava: ‘niti-boleče-niti-prijetno.’ ‘To spoznava, to spoznava,’ prijatelj; zato je rečeno ‘zavedanje’.”

5. “Modrost in zavedanje, prijatelj – ali sta ti stanji združljivi ali nista združljivi? In ali je mogoče ločiti enega od teh stanj od drugega z namenom, da opišemo razliko med njima?”

“Modrost in zavedanje, prijatelj – ti stanji sta združljivi, ne nezdružljivi in ni mogoče ločiti enega od teh stanj od drugega z namenom, da se opiše razliko med njima. Kar nekdo modro razume, to spozna in kar nekdo spozna, to modro razume. Zato sta ti stanji povezani, ne nepovezani in je nemogoče ločiti eno teh stanj od drugega z namenom, da se opiše razliko med njima.”

6. “Kaj je razlika, prijatelj, med modrostjo in zavedanjem, teh stanj, ki sta povezani, ne nepovezani?”

“Razlika, prijatelj, med modrostjo in zavedanjem, teh stanj, ki sta povezani, ne nepovezani, je ta: modrost je potrebno razviti, zavedanje je potrebno v celoti razumeti.”[2]

 

(OBČUTKI)

7. “‘Občutki, občutki’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘občutki?”

“‘Čuti se, čuti se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘občutki’. Kaj se čuti? Čuti se prijetnost, čuti se bolečina, čuti se niti–bolečina-niti-ugodje. ‘Čuti se, čuti se,’ prijatelj, zato je bilo rečeno ‘občutki’.“

 

(ZAZNAVANJE)

8. “‘Zaznavanje, zaznavanje’ je bilo rečeno, prijatelj. Z ozirom na kaj je bilo rečeno ‘zaznavanje’?”

“‘Zaznava se, zaznava se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zaznavanje’. Kaj se zaznava? Zaznava se modra barva, zaznava se rumena barva, zaznava se rdeča barva in zaznava se bela barva. ‘Zaznava se, zaznava se,’ prijatelj; zato je bilo rečeno ‘zaznavanje’.”

9. “Občutki, zaznavanje in zavedanje, prijatelj – ali so ta stanja povezana ali nepovezana? In ali je mogoče ločiti eno teh stanj od drugih z namenom, da se opiše razlika med njimi?”

“Občutki, zaznavanje in zavedanje, prijatelj – ta stanja so povezana, ne ločena in je nemogoče ločiti vsako teh stanje od drugih z namenom, da opišemo razliko med njimi. Kar nekdo občuti, to on zaznava; in to kar zaznava, to spozna. Zato so ta stanja povezana, ne ločena in je nemogoče ločiti eno teh stanj od drugih z namenom, da se opiše razliko med njimi.”

 

(SPOZNANO LE Z UMOM)

10. “Prijatelj, kaj je lahko spoznano s prečiščenim umskim zavedanjem[3], ki je osvobojeno petih sposobnosti?”

“Prijatelj, s prečiščenim umskim zavedanjem, ki je osvobojeno petih sposobnosti, se lahko spozna področje neskončnega prostora, kot: ‘Prostor je neskončen’; se lahko spozna področje neskončnega zavedanja, kot: ‘Zavedanje je neskončno’; se lahko spozna področje praznine, kot: ‘Tam ni ničesar.’”

11. “Prijatelj, s čim lahko nekdo razume stanje, ki se ga da spoznati?”

“Prijatelj, neko razume stanje, ki se ga da spoznati, z očesom modrosti.”[4]

12. “Prijatelj, kaj je namen modrosti?”

“Namen modrosti, prijatelj, je neposredno vedenje, njen namen je popolno razumevanje, njen namen je opuščanje.”

 

(PRAVILNI POGLED)

13. “Prijatelj, koliko pogojev je za nastajanje pravilnega pogleda?”

“Prijatelj, obstajata dva pogoja za nastajanje pravilnega pogleda: glas drugega in pravilna naravnanost uma. To sta dva pogoja za nastajanje pravilnega pogleda.”[5]

14. “Prijatelj, s koliko dejavniki je pravilni pogled podprt, ko ima za svoj plod in korist osvoboditev uma, ko ima osvoboditev z modrostjo za svoj plod, osvoboditev z modrostjo, kot svoj plod in korist?”

“Prijatelj, pravilni pogled je podprt s petimi dejavniki, ko ima za svoj plod osvoboditev uma, osvoboditev uma za svoj plod in korist, ko ima osvoboditev z modrostjo za svoj plod, osvoboditev z modrostjo za svoj plod in korist. Prijatelj, pravilni pogled je podprt s krepostjo, učenjem, razpravo, mirnostjo in vpogledom. Pravilni pogled, podprt s temi petimi dejavniki, ima osvoboditev uma za svoj plod, osvoboditev uma za svoj plod in korist; ima osvoboditev z modrostjo za svoj plod, osvoboditev z modrostjo za svoj plod in korist.”[6]

 

(BITNOST)

15. “Prijatelj, koliko vrst bitnosti obstaja?”

“Obstajajo tri vrste bitnosti: čutna, materialna in nematerialna.”

16. “Prijatelj, kako se rodi obnovljena bitnost v prihodnosti?”

“Prijatelj, obnova bitnosti v prihodnosti se rodi v bitju, ki je ovirano z nevednostjo in ovirano s hrepenenjem, skozi uživanje v tem in onem.”[7]

17. “Prijatelj, kako se obnova bitij v prihodnosti ne rodi?”

“Prijatelj, z izginevanjem nevednosti, s prihodom resničnega znanja in s prenehanjem hrepenenja, se obnova bitnosti v prihodnosti ne rodi.”

 

(PRVA JHĀNA)

18. “Prijatelj, kaj je prva jhāna?”

“Prijatelj, popolnoma odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, menih vstopi in prebiva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, kar je rojeno iz samote. To se imenuje prva jhāna.”

19. “Prijatelj, koliko dejavnikov ima prva jhāna?”

“Prijatelj, prva jhāna ima pet dejavnikov. Ko je menih vstopil v prvo jhāno, se dogodi misel, razmišljanje, zadovoljstvo, prijetnost in poenotenje uma. Na tak način ima prva jhāna pet dejavnikov.”

20. “Prijatelj, koliko dejavnikov je zapuščenih v prvi jhāni in koliko dejavnikov ima?”

“Prijatelj, v prvi jhāni je pet dejavnikov zapuščenih in pet dejavnikov obvladanih. Ko je menih vstopil v prvo jhāno, je bila čutna želja zapuščena, jeza zapuščena, lenost in topost zapuščena, nemir in kesanje zapuščeno in dvom zapuščen; in tam se pojavijo koristna misel, trajnostno razmišljanje, navdušenje, prijetnost in poenotenje uma. Tako je v prvi jhāni pet dejavnikov zapuščenih in pet dejavnikov obvladanih.”

 

(PET SPOSOBNOSTI)

21. “Prijatelj, vsaka od teh petih sposobnosti ima ločeno polje, ločeno področje in ne izkusi vsako drugo polje in področje, to je, sposobnost očesa, sposobnost ušesa, sposobnost nosu, sposobnost jezika in sposobnost telesa. Teh pet sposobnosti, ki ima vsaka ločeno polje, ločeno področje, ne doživlja polja in področja drugega, kaj je njihovo zavetje, kaj doživljajo njihova polja in področja?”[8]

“Prijatelj, teh pet sposobnosti, ki ima vsaka ločeno polje, ločeno področje in ne izkuša vsako drugo polje in področje, to je, sposobnost očesa, sposobnost ušesa, sposobnost nosa, sposobnost jezika in sposobnost telesa. Teh pet sposobnosti, ki ima vsaka svoje ločeno polje, ločeno področje, ne doživlja vsakega drugega polja in področja in imajo um, kot njihova glavno zavetje in um doživlja njihova polja in področja.”

22. “Prijatelj, glede teh pet sposobnosti – to je, sposobnosti očesa, sposobnosti ušesa, sposobnosti nosu, sposobnosti jezika in sposobnosti telesa – od česa je odvisno teh pet sposobnosti?”

“Prijatelj, glede teh petih sposobnosti – to je, sposobnosti očesa, sposobnosti ušesa, sposobnosti nosu, sposobnosti jezika in sposobnosti telesa – teh pet sposobnosti je odvisno od življenja.”

“Prijatelj, od česa je odvisno življenje?”

“Življenje je odvisna od toplote.”[9]

“Prijatelj, od česa je odvisna toplota?”

“Toplota je odvisna od življenja.”

“Samo zdaj, prijatelj, smo razumeli častitega Sāriputto, ki je rekel: ‘Življenje je odvisno od toplote; in sedaj smo ga razumeli, ko je rekel: ‘Toplota je odvisnosna od življenja.’ Kako naj razumemo pomen teh stališč?”

“V tem primeru, prijatelj, vam bom povedal prispodobo, ker nekateri modri ljudje tukaj razumejo pomen trditve z uporabo prispodobe. Tako, kakor gori oljna svetilka, se njen sij vidi v odvisnosti od njenega plamena in njen plamen se vidi v odvisnosti od njenega sija; tako tudi, življenje je odvisno od toplote in toplota je odvisna od življenja.”

 

(TVORBE ŽIVLJENJ)

23. “Prijatelj, ali so tvorbe življenj stvari, ki se lahko čutijo ali pa so tvorbe življenj ena stvar in stvari, ki se lahko čutijo, druga?”

“Tvorbe življenj, prijatelj, niso stvari, ki se lahko čutijo. Če bi tvorbe življenj bile stvari, ki se lahko čutijo, potem menih, ki je vstopil v prenehanje zaznav in občutkov, ne bi videl, da izhaja iz njih. Ker so tvorbe življenj ena stvar in stanja, ki se lahko čutijo druga, bi menih, ki je vstopil v prenehanje zaznav in občutkov, lahko viden, da izhaja iz njih.”

24. “Prijatelj, ko je to telo opuščeno, koliko stanj je potem odvrženih, pozabljenih in telo leži brezčutno kakor hlod?”

“Prijatelj, ko je to telo opuščeno od treh stanj – tvorb življenja, toplote in zavedanja – je opuščeno in pozabljeno in leži brezčutno kakor hlod.”

25. “Prijatelj, kakšna je razlika med tem, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas in menihom, ki je vstopil v prenehanje zaznavanja in čutenja?”

“Prijatelj, v primeru nekoga, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas, so se njegove telesne tvorbe ustavile in umirile, njegove verbalne tvorbe ustavile in umirile, njegove mentalne tvorbe ustavile in umirile[10], je njegovo življenje izčrpano, je njegova toplota izginila in so njegove sposobnosti popolnoma razpadle. V primeru meniha, ki je vstopil v prenehanje zaznavanja in čutenja, so se njegove telesne tvorbe ustavile in umirile, njegove verbalne tvorbe ustavile in umirile, njegove mentalne tvorbe ustavile in umirile, toda življenjske tvorbe niso izčrpane, njegova toplota ni izginila in njegove sposobnosti so postale izjemno jasne. To je razlika med nekom, ki je mrtev, ki je zaključil svoj čas in menihom, ki se je lotil ustavitve zaznavanja in čutenja.”

 

(OSVOBODITEV UMA)

26. “Prijatelj, koliko pogojev je za dosego niti-boleče-niti-prijetne osvoboditve uma?”

“Prijatelj, štirje pogoji so za dosego niti-boleče-niti-prijetne osvoboditve uma: z opustitvijo užitka in bolečine in s predhodnim minevanjem veselja in potrtosti, sem vstopil in prebival v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi ravnodušnosti. To so štirje pogoji za dosego niti-boleče-niti-prijetne osvoboditve uma.”

27. “Prijatelj, koliko pogojev je za dosego osvoboditve uma brez znamenja?”

“Prijatelj, dva pogoja sta za dosego osvoboditve uma brez znamenja: ne-osredotočenost do vseh znamenj in osredotočenost do brez-znamenjskega elementa. To sta dva pogoja za dosego osvoboditve uma brez znamenja.”[11]

28. “Prijatelj, koliko pogojev je za vzdrževanje osvoboditve brez znamenja?”

“Prijatelj, trije pogoji so za obstoj brez-znamenjske osvoboditve uma: ne-osredotočenost do vseh znamenj, osredotočenost do brez-znamenjskega elementa in predhodna odločenost. To so trije pogoji za obstojnost brez-znamenjske osvoboditve uma.”

29. “Prijatelj, koliko pogojev je za izhod iz brez-znamenjske osvoboditve uma?”

“Prijatelj, dva pogoja sta za izhod iz brez-znamenjske osvoboditve uma: osredotočenost na vsa znamenja in ne-osredotočenost na brez-znamenjski element. To sta dva pogoja za izhod iz brez-znamenjske osvoboditve uma.”

30. “Prijatelj, brezkončna osvoboditev uma, osvoboditev uma skozi ničnost, osvoboditev uma skozi praznost in brez-znamenjska osvoboditev uma: so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu, ali pa so eno v pomenu in različno samo po imenu?”

“Prijatelj, neizmerna osvoboditev uma, osvoboditev uma skozi ničnost, osvoboditev uma skozi praznost in brez-znamenjska osvoboditev uma: obstaja način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu in obstaja način, s katerim sta eno po pomenu in različna samo po imenu.

31. Kakšen, prijatelj, je način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu? Menih vztraja z eno četrtino z umom prežetim z nesebično ljubeznijo, prav tako z drugo, prav tako s tretjo, prav tako s četrto; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod in za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prežetim z nesebično ljubeznijo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva in brez jeze. On vztraja s prežemanjem ene četrtine z umom prežetim s sočutjem … On vztraja s prežemanjem ene četrtine z umom prežetim s spoštljivim veseljem … On vztraja s prežemanjem ene četrtine z umom prežetim z ravnodušnostjo, prav tako drugega, prav tako tretjega, prav tako četrtega; tako zgoraj, spodaj, okrog in povsod in tako za vse, kot zase, on vztraja s prežemanjem vseobsegajočega sveta z umom prežetim z ravnodušnostjo, obilno, vzvišeno, neizmerno, brez sovraštva, brez jeze. To se imenuje neizmerna osvoboditev uma.

32. In kaj, prijatelj, je osvoboditev uma skozi ničnost? S popolnim obvladovanjem področja neskončnega zavedanja, zavedajoč se, da ‘tu ni nič,’ menih vstopi in vztraja v področjeu ničnosti. To se imenuje osvoboditev uma skozi ničnost.

33. In kaj, prijatelj, je osvoboditev uma skozi praznost? Menih gre v gozd ali do vznožja drevesa ali v prazno kočo in razmišlja: ‘To je prazno sebstva ali tega, kar spada k sebstvu.’ To se imenuje osvoboditev uma skozi praznost.

34. In kaj, prijatelj, je brez-znamenjska osvoboditev uma? Z ne-pozornostjo do vseh znamenj, menih vstopi in vztraja v brez-znamenjski zbranosti uma. To se imenuje brez-znamenjska osvoboditev uma. To je način, s katerim so ta stanja različna po pomenu in različna po imenu.

35. In kaj, prijatelj, je način, s katerim so ta stanja eno po pomenu in različna le po imenu? Poželenje je izdelovalec mere, sovraštvo je izdelovalec mere, zabloda je izdelovalec mere. V menihu čigar vplivi so uničeni, so ti zapuščeni, odrezani pri koreninah, napravljeni kot palmin štor, odpravljeni, tako da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst neizmerne osvoboditve uma je neomajna osvoboditev uma najboljša. Ta neomajna osvoboditev uma je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode.

36. Poželenje je nekaj, sovraštvo je nekaj, zabloda je nekaj. V menihu, katerega vplivi so uničeni, so ti opuščeni, odrezani pri koreninah, napravljeni kot palmin štor, odpravljeni, tako da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst osvoboditve uma skozi ničnost je neomajna osvoboditev uma najboljša. Ta neomajna osvoboditev uma je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode.

37. Poželenje je izdelovalec znamenj, sovraštvo je izdelovalec znamenj, zabloda je izdelovalec znamenj. V menihu katerega vplivi so uničeni, so odrezani pri koreninah, napravljeni kot palmin štor, odpravljeni, tako da niso več predmet bodočega pojavljanja. Od vseh vrst brez-znamenjske osvoboditve uma skozi ničnost je neomajna osvoboditev uma najboljša. Ta neomajna osvoboditev uma je prazna poželenja, prazna sovraštva, prazna zablode. To je ta način, s katerim so ta stanja ena po pomenu in različna le po imenu.”

To je bilo tisto, kar je rekel častiti Sāriputta. Častiti Mahā Koṭṭhita je bil zadovoljen in vesel besed častitega Sāriputte.

 

Opombe


[1] Častitega Mahā Koṭṭhito je Buddha proglasil za najodličnejšega učenca med tistimi, ki so dosegli analitična znanja.

[2] Modrost, ki je v osmeročleni poti vsebovana v pravilnem pogledu se mora razviti kot dejavnik poti. Zavedanje, ki je vsebovano med petimi agregati in spada v plemenito resnico o trpljenju, je potrebno popolnoma razumeti – kot nestalnost, trpljenje in nesebstvo.

[3] Prečiščeno umsko zavedanje je zavedanje v četrti jhāni.

[4] Oko modrosti je modrost sama, imenovana oko - v smislu organa duhovnega videnja.

[5] Glas drugega – je pravilno učenje Dhamme.

[6] Nanaša se na dosego arahantstva.

[7] Obnova bitnosti v prihodnosti je ponovno rojstvo in nadaljevanje kroga prerajanja v sedanjosti.

[8] Le um je sposoben izkusiti objekte vseh petih čutnih sposobnosti, kakor tudi mentalne objekte. Zato ima drugih pet sposobnosti um, kot svoje zavetje.

[9] Toplota - iz kamme rojena toplota, ki je bistvena za živo bitje.

[10] Telesne tvorbe so vdihi in izdihi, verbalne tvorbe so uporaba misli in razmišljanja, mentalne tvorbe so zaznavanje in čutenje.

[11] Rezultat pravilnega mentalnega osredotočenja v meditaciji vodi do meditacijskega znamenja (nimittā). To so lahko objekti čutnega zaznavanja, ali pa pojav nečesa, kar vodi do nenadnega spoznanja; brez-znamenjski element (animittā) je Nibbāna, v kateri so odsotna vsa znamenja pogojenih stvari.

 

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / september 2015, rev. nov. 2018

 

© SloTheravada, 2018

Za vašo pozornost

Nyanatiloka - Budova beseda (knjiga v pdf)

‘Stillness Flowing: The Life and Teachings of Ajahn Chah’ by Ajahn Jayasaro is now available for download in PDF, ePUB and Mobi formats. This important work details the life and teachings of Luang Por Chah, also known as Ajahn Chah, and has been in the making for over two decades. More info.