(MN 95) Cankī Sutta – Cankīju

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi skupaj z veliko skupino menihov potoval po deželi Kosala in prišel do vasi kosalanskih brahmanov, imenovano Opasāda. Tam se je Blaženi zadrževal v Božjem gaju, v gaju dreves sāla, proti severu Opasāde.

2. Ob tem času je brahman Cankī vladal Opasādi, kronski posesti, prepolni živih bitij, bogati s travniki, gozdovi, rekami in žitom. Posest je bila kraljev dar, sveto darilo, ki mu ga je poklonil kralj Pasenadi iz Kosale.

3. Brahmani iz Opasāde so slišali: “Asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprej iz naroda Sakya, potuje po deželi Videhanov skupaj z veliko skupino menihov, s petsto menihi. Dober glas o gospodu Gotami se je razširil v tem smislu: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je treba ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blagoslovljen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, z njenimi princi in ljudmi, kar je sam dosegel z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in načinom izražanja in odkriva sveto življenje, ki je popolno dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti takšne arahante.”

4. In brahmanski gospodarji iz Opasāde so se napotili iz Opasāde v skupinah in trumah proti severu, do Božjega gaja, gaja dreves sāla.

5. Ta čas je bil Cankī v zgornjem nadstropju svoje plače na opoldanskem počitku. Tam je zagledal brahmanske gospodarje iz Opasāde, ki so bili namenjeni iz Opasāde v skupinah in trumah proti severu, do Božjega gaja, gozdička dreves sāla. Ko jih je videl, je vprašal svojega služabnika: “Dobri služabnik, zakaj so se brahmanski gospodarji iz Opasāde napotili v skupinah in trumah proti severu, do Božjega gaja, gozdička dreves sāla?”

6. “Gospod, tam je asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprej iz naroda Sakya in potuje po kosālanski deželi skupaj z veliko skupino menihov, s petsto menihi. Dober glas o gospodu Gotami se je razširil v tem smislu: ‘Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je treba ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blagoslovljen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, z njenimi princi in ljudmi, kar je sam dosegel z direktno vednostjo. Uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in načinom izražanja in odkriva sveto življenje, ki je popolno dovršeno in prečiščeno. Oni gredo obiskati tega gospoda Gotamo.”

“Potem, dobri služabnik, pojdi do brahmanskih gospodarjev iz Opasāde in jim reci: ‘Gospodje, brahman Cankī pravi: “Prosim počakajte gospodje. Tudi brahman Cankī bo šel obiskati asketa Gotamo.”’”

“Da, gospod,” je odgovoril služabnik in odšel brahmanskim gospodarjem povedati to sporočilo.

7. Takrat se je petsto brahmanov iz različnih dežel zadrževalo pri Opasādi zaradi tega ali onega posla. Slišali so: “Brahman Cankī, je bilo rečeno, gre obiskati asketa Gotamo.” Potem so odšli do brahmana Cankīja in ga vprašali: “Gospod ali je res, da greste obiskati asketa Gotamo?”

“Tako je, gospodje. Jaz grem obiskati asketa Gotamo.”

8. “Gospod, ne odidite na obisk k asketu Gotami. Ne spodobi se, gospod Cankī, da vi odidete na obisk k asketu Gotami. Za asketa Gotamo se spodobi, da pride in obišče vas. Vi, gospod, ste dobro rojeni po obeh straneh, čistega rodu, tako po materini kot očetovi strani sedem generacij nazaj, neizpodbitno in brezhibno glede na rojstvo. Ker je to tako, gospod Cankī, ni primerno za vas, da greste obiskati asketa Gotamo. Prej je primerno za asketa Gotamo, da pride in obišče vas. Vi, gospod, ste bogati, z velikim bogastvom in velikim premoženjem. Vi, gospod, ste mojster treh Ved, z njihovimi besedili, liturgijo, fonetiko, etimologijo in zgodovino kot peto. Vešči ste v filologiji in slovnici, v celoti seznanjeni z naravno filozofijo in o telesnih znamenjih Velikega moža. Vi, gospod, ste čeden, lep in graciozen, vaš videz je najvišje lepote, ste vzvišene lepote in vzvišene drže, kar je pozornost vzbujajoče. Vi, gospod, ste kreposten, zrel v kreposti, imate zrelo krepost. Vi, gospod, ste dober govornik z dobrim nastopom. Vi govorite besede, ki so vljudne, razločne, brezhibne in sporočajo pomen. Vi, gospod, poučujete učitelje mnogih in vi učite recitirati himne tristo brahmanskim mladeničem. Vi, gospod, ste čaščen, upoštevan, spoštovan, občudovan in čislan od kralja Pasenadija iz Kosale. Vi, gospod, ste čaščen, upoštevan, spoštovan, občudovan in čislan od brahmana Pokkharasātija. Vi, gospod, vladate Opasādi, kronski posesti, prepolni živih bitij … svetemu darilu, ki vam ga je poklonil kralj Pasenadi iz Kosale. Ker je to tako, gospod Cankī, za vas ni primerno, da greste na obisk h asketu Gotami. Prej je primerno za asketa Gotamo, da pride in vas obišče.”

(CANKĪJEVA HVALA BUDDHE)

9. Ko je to bilo rečeno, je brahman Cankī rekel tem brahmanom: “Zdaj pa, gospodje, poslušajte me, zakaj je primerno zame, da grem obiskati gospoda Gotamo in zakaj ni primerno za gospoda Gotamo, da me obišče. Gospodje, asket Gotama je dobro rojen po obeh straneh, čistega rodu, tako po materini kot očetovi strani sedem generacij nazaj, neizpodbitno in brezhibno glede na rojstvo. Ker je to tako, gospodje, ni primerno za gospoda Gotamo, da pride in me obišče. Prej je primerno zame, da grem in obiščem gospoda Gotamo. Gospodje, asket Gotama je odšel naprej in zapustil veliko zlata in plemenitih kovin, shranjenih v shrambah in skladiščih. Gospodje, asket Gotama je odšel naprej od doma v brezdomstvo ko je bil še mlad, črnolas mladenič, obdarjen z blagoslovom mladosti, v najboljših letih. Gospodje, asket Gotama si je obril lase in brado, se oblekel v rumeno oblačilo in odšel od doma v brezdomstvo, čeprav sta njegova mati in oče želela drugače in sta zato jokala. Gospodje, asket Gotama je čeden, lep in graciozen, njegov videz je najvišje lepote, je vzvišene lepote in vzvišene drže, kar je pozornost vzbujajoče. Gospodje, asket Gotama je kreposten, s plemenito krepostjo, s celostno krepostjo, ima celostno krepost. Gospodje, asket Gotama je dober govorec, z dobrim nastopom. Govori besede, ki so vljudne, razločne, brezhibne in sporočajo pomen. Gospodje, asket Gotama je učitelj učiteljev mnogih. Gospodje, asket Gotama je brez čutnega poželenja in brez osebne nečimrnosti. Gospodje, asket Gotama ima nauk o učinkovanju morale, nauk o učinkovanju morale dejanj. On ne išče nobene škode za skupnost brahmanov. Gospodje, asket Gotama je odšel naprej iz bogate družine, iz plemiške družine, iz ene od starih plemiških družin. Gospodje, asket Gotama je odšel naprej iz bogate družine, ki ima veliko bogastva in velike posesti. Gospodje, ljudje prihajajo iz oddaljenih kraljestev in oddaljenih območij, da sprašujejo asketa Gotamo. Gospodje, več tisoč božanstev je odšlo po zatočišče do konca življenja h asketu Gotami. Gospodje, dober glas o asketu Gotami se je razširil v tem smislu: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’ Gospodje, asket Gotama ima dvaintrideset znamenj Velikega moža. Gospodje, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadhe in njegova žena in otroci so šli po zatočišče do konca življenja h asketu Gotami. Gospodje, kralj Pasenadi iz Kosale in njegova žena in otroci so odšli po zatočišče do konca življenja h asketu Gotami. Gospodje, brahman Pokkharasāti in njegova žena in otroci so odšli po zatočišče do konca življenja h asketu Gotami. Gospodje, asket Gotama je prispel v Opasādo in živi pri Opasādi v Božjem gaju, v gaju dreves sāla, proti severu Opasāde. Vsi asketi ali brahmani, ki pridejo v naše mesto so naši gostje in goste bi morali častiti, upoštevati, spoštovati in občudovati. Asket Gotama, ki je prispel v Opasādo je naš gost in kot gost naj bo od nas čaščen, upoštevan, spoštovan in občudovan. Ker je to tako, gospodje, ni primerno za gospoda Gotamo, da pride k meni na obisk. Prej je primerno zame, da odidem na obisk h gospodu Gotami.

Gospodje, toliko vem o slavi gospoda Gotame, vendar slava gospoda Gotame ni omejena s tem, ker je slava gospoda Gotame nemerljiva. Ker gospod Gotama poseduje vsakega od teh dejavnikov, zanj ni primerno, da me obišče. Prej je primerno zame, da odidem na obisk h gospodu Gotami. Zato, gospodje, pojdimo vsi na obisk h asketu Gotami.”

10. In brahman Cankī je skupaj z veliko družbo brahmanov odšel do Blaženega in z njim izmenjal pozdrave. Ko je bil ta vljuden in ljubezniv pogovor končan, je sedel na stran.

(KᾹPAṬHIKOVA VPRAŠANJA O RESNICI)

11. Ob tej priložnosti je Blaženi sedel in zaključeval družaben pogovor z nekimi zelo uglednimi brahmani. Ta čas je v tej skupini sedel tudi brahmanski mladenič, po imenu Kāpaṭhika. Mlad, s pobrito glavo, star šestnajst let, je bil mojster treh Ved z njenimi besednjaki, liturgijo, glasoslovjem in etimologijo ter njihovimi zgodovinami. Vešč v filologiji in slovnici je bil v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji Velikega moža. Medtem ko so se zelo ugledni brahmani pogovarjali z Blaženim, je pogosto prekinjal in motil njihov pogovor, zato je Blaženi tako ukoril brahmanskega mladeniča Kāpaṭhika: “Naj častiti Bhāradvādža ne prekinja in ne moti pogovora zelo visokih brahmanov, ko se pogovarjajo. Naj častiti Bhāradvādža počaka, dokler pogovor ni končan.”

Ko je bilo to rečeno je brahman Cankī rekel Blaženemu: “Naj gospod Gotama ne graja brahmanskega mladeniča Kāpaṭhika. Brahmanski mladenič Kāpaṭhika je pripadnik naroda, zelo učen, ima dober nastop, je moder in je sposoben sodelovati v razpravi z gospodom Gotamo.”

12. Blaženi je pomislil: “Zagotovo, ker ga brahmani tako častijo, mora biti brahmanski mladenič Kāpaṭhika dovršen v spisih treh Ved.”

Brahmanski mladenič Kāpaṭhika je pomislil: “Ko me asket Gotama zagleda, mu bom postavil vprašanje.”

Potem je poznavajoč v svojem srcu kaj misli brahmanski mladenič Kāpaṭhika, Blaženi obrnil svoje oko proti njemu. Takrat je brahmanski mladenič Kāpaṭhika pomislil: “Asket Gotama se je obrnil proti meni. Kaj ko bi mu postavil vprašanje.” In je rekel Blaženemu: “Gospod Gotama, v zvezi s starodavnimi brahmanskimi hvalnicami, ki so se ohranile preko ustne predaje in v pisnih zbirkah, so brahmani prišli do dokončnega zaključka: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’ Kaj lahko gospod Gotama reče o tem?”

13. “Bhāradvādža, je med temi brahmani en sam brahman, ki reče tako: ‘To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?” - “Ne, gospod Gotama.”

“Bhāradvādža, je med temi brahmani en sam učitelj ali en sam učitelj učiteljev sedem generacij učiteljev nazaj, ki pravi tako: To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?” - “Ne, gospod Gotama.”

“Bhāradvādža, starodavni brahmanski modreci, ustvarjalci hvalnic, skladatelji hvalnic, katerih starodavne hvalnice, ki so bile prej recitirane, izrečene in sestavljene, brahmani dandanes še vedno recitirajo in ponavljajo, ponavljajo kar je bilo rečeno in recitirajo kar je bilo recitirano – to so: Aṭṭhaka, Vāmaka, Vāmadeva, Vesāmitta, Yamataggi, Angirasa, Bhāradvādža, Vāseṭṭha, Kassapa in Bhagu – ali so tudi ti starodavni brahmanski modreci rekli: ‘Mi to vemo, mi to razumemo: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?” - “Ne, gospod Gotama.”

“Torej, Bhāradvādža, kaže, da med brahmani ni niti enega samega brahmana, ki pravi: ‘To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno?” - “Ne, gospod Gotama.” “In med brahmani ni niti enega učitelja ali učitelja učiteljev sedem generacij učiteljev nazaj, ki pravi: ‘To vem, to razumem: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno’?” - “Ne, gospod Gotama.” “In starodavni brahmanski modreci, ustvarjalci hvalnic, skladatelji hvalnic … celo ti starodavni brahmanski modreci niso rekli: ‘Mi vemo, mi to razumemo: Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’ Recimo, da imamo kolono slepih mož, ki se držijo eden drugega: prvi ne vidi, srednji ne vidi in zadnji ne vidi. Tako tudi, Bhāradvādža, z ozirom na njihovo izjavo se zdi, kot da bi bili brahmani podobni koloni slepih mož: prvi ne vidi, srednji ne vidi in zadnji ne vidi. Kaj misliš, Bhāradvādža, ker je tako, ali se ne izkaže, da je prepričanje brahmanov neutemeljeno?”

14. “Brahmani častijo to ne samo zaradi prepričanja, gospod Gotama, oni to častijo tudi zaradi ustnega izročila.”

“Bhāradvādža, najprej si zavzel stališče na osnovi prepričanja, sedaj pa govoriš o ustnem izročilu. Obstaja pet stvari, Bhāradvādža, ki se lahko izkažejo v dveh različnih načinih tukaj in zdaj. Katerih pet? Prepričanje, pritrjevanje, ustno izročilo, razumsko poznavanje in sprejemanje pogledov z razmišljanjem. Teh pet stvari se lahko izkaže v dveh različnih načinih tukaj in zdaj. Nekaj se lahko v popolnosti sprejme zaradi prepričanja, čeprav je to morda prazno, votlo in napačno. Nekaj drugega ni mogoče v celoti sprejeti s prepričanjem, čeprav je to lahko dejansko, resnično in nezmotljivo. Pa vendar, nečemu se lahko popolnoma pritrdi … dobro prenese … dobro preudari … dobro premisli, pa vendar je lahko to prazno, votlo in napačno. Nekaj drugega se ne da dobro premisliti, pa je lahko dejansko, resnično in nezmotljivo. [Pod temi pogoji] ni primerno za modrega moža, ki ohranja resnico, da pride do končnega zaključka: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.”

(OHRANJANJE RESNICE)

15. “Gospod Gotama, na kak način se ohranja resnica? Kako ohraniš resnico? Mi sprašujemo gospoda Gotamo o ohranjanju resnice.”

“Če ima človek prepričanje, Bhāradvādža, ohrani resnico, ko pravi: ‘Moje prepričanje je tako’, toda on še ne pride do končnega zaključka: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’ Na ta način, Bhāradvādža, je ohranjanje resnice. Na tak način on ohrani resnico, na tak način mi opišemo ohranjanje resnice. Toda to še ni odkritje resnice.

Če posameznik nekaj odobri … če sprejme ustno izročilo … če [sprejme zaključek, ki temelji na] razumskem poznavanju ... če sprejme pogled z razmišljanjem, ohrani resnico, ko reče: ‘Moje sprejemanje pogleda z razmišljanjem je tako’, toda on še ne pride do končnega zaključka: ‘Edino to je pravilno, vse drugo je napačno.’ Na ta način tudi, Bhāradvādža, je ohranjanje resnice, na ta način on ohranja resnico, na ta način opišemo ohranjanje resnice. Toda to še ni odkritje resnice.”

16. “Na ta način, gospod Gotama, obstaja ohranjanje resnice, na ta način posameznik ohrani resnico, na ta način prepoznamo ohranjanje resnice. Ampak na kakšen način, gospod Gotama, se odkrije resnica? Na kakšen način odkriješ resnico? Gospoda Gotamo sprašujemo o odkritju resnice.”

(ODKRIVANJE RESNICE)

17. “Bhāradvādža, menih lahko živi v bližini neke vasi ali mesta. Gospodar ali gospodarjev sin gre k njemu in ga preverja glede treh vrst stanj: glede stanj, ki temeljijo na pohlepu, glede stanj, ki temeljijo na sovraštvu in glede stanj, ki temeljijo na zablodi: ‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo na pohlepu, da bi z njegovim srcem obsedenim s temi stanji, takrat ko ne ve, lahko rekel: “Jaz vem,” ali takrat, ko ne bi videl, lahko rekel: “Jaz vidim,” ali bi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jim povzročil škodo in neprijetnost za dolgo časa?’ Ko ga tako preiskuje, pride do vednosti: ‘V tem častitem ni stanj, ki temeljijo na pohlepu. Telesno obnašanje in govorno obnašanje tega častitega ni tako, kot ga ima človek, na katerega vpliva pohlep. In Dhamma, ki jo uči ta častiti je globoka, jo je težko videti in težko razumeti, je miroljubna in vzvišena, nedosegljiva zgolj z razmišljanjem, nežna, ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se ne more naučiti brez težav tisti, ki je pod vplivom pohlepa.’

18. Ko ga je raziskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo na pohlepu, ga je naprej preiskoval glede stanj, ki temeljijo na sovraštvu: ‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo na sovraštvu, tako da bi z njegovim srcem obsedenim s temi stanji … ali bi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jim povzročil škodo in neprijetnost za dolgo časa?’ Ko ga preiskuje, pride do vednosti: ‘V tem častitem ni stanj, ki temeljijo na sovraštvu. Telesno obnašanje in govorno obnašanje tega častitega ni tako kot ga ima človek, na katerega vpliva sovraštvo. In Dhamma, ki jo uči ta častiti je globoka … ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se ne more naučiti brez težav tisti, ki je pod vplivom sovraštva.’

19. Ko ga je raziskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo na sovraštvu, ga je naprej preiskoval glede stanj, ki temeljijo na zablodi: ‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo na zablodi, tako da bi z njegovim srcem obsedenim s temi stanji … ali bi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jim povzročil škodo in neprijetnost za dolgo časa?’ Ko ga preiskuje, pride do vednosti: ‘V tem častitem ni stanj, ki temeljijo na zablodi. Telesno obnašanje in govorno obnašanje tega častitega ni tako kot ga ima človek, na katerega vpliva zabloda. In Dhamma, ki jo uči ta častiti je globoka … ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se ne more naučiti brez težav tisti, ki je pod vplivom zablode.’

20. Ko ga je preiskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo na zablodi, je dobil zaupanje vanj. Napolnjen z zaupanjem, ga obišče in mu izkaže spoštovanje. Ko mu je izkazal spoštovanje, mu prisluhne. Ko mu prisluhne, sliši Dhammo. Ko sliši Dhammo, si jo zapomni in proučuje pomen učenja, ki si ga je zapomnil. Ko prouči njegov pomen, razumsko sprejema ta učenj. Ko razumsko sprejema ta učenja, se v njem pojavi gorečnost. Ko se pojavi gorečnost, uporabi svojo voljo. Ko uporabi svojo voljo, temeljito preiskuje. Ko temeljito preišče, si prizadeva. Z odločnim prizadevanjem spozna s telesom dokončno resnico in jo vidi s prodirajočo modrostjo. Na tak način, Bhāradvādža, se odkrije resnica, na tak način odkriješ resnico, na tak način opišemo odkritje resnice. Ampak to še vedno ni dokončna dosega resnice.”

(KONČNI PRIHOD DO RESNICE)

21. “Na tak način, gospod Gotama, se odkriva resnica, na tak način odkriješ resnico, na tak način spoznamo odkritje resnice. Toda, na kakšen način, gospod Gotama, se končno pride do resnice? Na kakšen način končno prideš do resnice? Gospoda Gotamo sprašujemo o končnem prihodu do resnice.”

“Končni prihod do resnice, Bhāradvādža, leži v ponavljanju, razvoju in gojenju teh istih stvari. Na tak način, Bhāradvādža, obstaja končni prihod do resnice, na tak način končno prispeš do resnice, na tak način opišemo končen prihod do resnice.”

(KORISTNO ZA PRIHOD DO RESNICE)

22. “Na tak način, gospod Gotama, obstaja končen prihod do resnice, na tak način končno prideš do resnice, na ta način prepoznamo končen prihod do resnice. Ampak kaj, gospod Gotama, je koristno za končni prihod do resnice? Gospoda Gotamo sprašujemo o stvari, ki je koristna za končni prihod do resnice.”

“Prizadevanje je koristno za dokončen prihod do resnice, Bhāradvādža. Če si ne prizadevaš, ne boš dokončno prišel do resnice, če si prizadevaš, prideš dokončno do resnice. Zato je prizadevanje koristno za dokončen prihod do resnice.”

23. “Toda kaj, gospod Gotama, je koristno za prizadevanje? Gospoda Gotamo sprašujemo o stvari, ki je koristna za prizadevanje.”

“Skrbno preiskovanje je koristno za prizadevanje, Bhāradvādža. Če skrbno ne preiskuješ, si ne boš prizadeval, toda, ker skrbno preiskuješ, si prizadevaš. Zato je skrbno preiskovanje koristno za prizadevanje.”

24. “Toda kaj, gospod Gotama, je koristno za skrbno preiskovanje? Gospoda Gotamo sprašujemo o stvari, ki je koristna za skrbno preiskovanje.”

“Uporaba volje je koristna za skrbno preiskovanje, Bhāradvādža. Če ne uporabiš svoje volje, ne boš skrbno preiskoval, toda, ker uporabljaš svojo voljo, skrbno preiskuješ. Zato je uporaba svoje volje koristna za skrbno preiskovanje.”

25. “Toda kaj, gospod Gotama, je koristno za uporabo volje? Gospoda Gotamo sprašujemo, kaj je koristno za uporabo volje.”

“Gorečnost je koristna za uporabo volje, Bhāradvādža. Če v tebi ni vzniknila gorečnost, ne boš uporabil svoje volje, toda, ker je v tebi vzniknila gorečnost, uporabiš svojo voljo. Zato je gorečnost koristna za uporabo volje.”

26. “Toda kaj, gospod Gotama, je koristno za gorečnost? Gospoda Gotamo sprašujemo, kaj je koristno za gorečnost.”

“Razumsko sprejemanje učenj je koristno za gorečnost, Bhāradvādža. Če razumsko ne sprejemaš učenj, gorečnost ne bo vzniknila, toda, ker razumsko sprejemaš učenja, vznikne gorečnost. Zato je razumsko sprejemanje učenj koristno za gorečnost.”

27. “Toda kaj, gospod Gotama, je koristno za razumsko sprejemanje učenj? Gospoda Gotamo sprašujemo, kaj je koristno za razumsko sprejemanje učenj.”

“Raziskovanje smisla je koristno za razumsko sprejemanje učenj, Bhāradvādža. Če ne raziskuješ njihovega smisla, razumsko ne sprejmeš učenj, toda, ker raziskuješ njihov smisel, razumsko sprejmeš učenja. Zato je raziskovanje smisla koristno za razumsko sprejemanje učenj.”

28. “Toda kaj, gospod Gotama, je koristno za raziskovanje smisla? Gospoda Gotamo sprašujemo, kaj je koristno za raziskovanje smisla.”

“Zapomniti si učenja je koristno za raziskovanje smisla, Bhāradvādža. Če si ne zapomniš učenja, ne raziskuješ njegovega smisla, toda, če si zapomniš učenje, raziskuješ njegov smisel.”

29. “Toda kaj, gospod Gotama, je koristno za zapomniti si učenja? Gospoda Gotamo sprašujemo, kaj je koristno za zapomniti si učenja.”

“Slišati Dhammo je koristno za zapomniti si učenja, Bhāradvādža. Če ne slišiš Dhamme, si ne boš zapomnil učenj, toda, ker slišiš Dhammo, si zapomniš učenja. Zato je slišati Dhammo koristno za zapomniti si učenja.”

30. “Toda kaj, gospod Gotama, je koristno za slišati Dhammo? Gospoda Gotamo sprašujemo, kaj je koristno za slišati Dhammo.”

“Prisluhniti je koristno za slišati Dhammo, Bhāradvādža. Če ne prisluhneš, ne boš slišal Dhamme, toda, ker prisluhneš, slišiš Dhammo. Zato je prisluhniti koristno za slišati Dhammo.”

31. “Toda kaj, gospod Gotama, je koristno za prisluhniti? Gospoda Gotamo sprašujemo, kaj je koristno za prisluhniti.”

“Izkazovanje spoštovanja je koristno za prisluhniti, Bhāradvādža. Če ne izkažeš spoštovanja, ne prisluhneš, toda, ker izkažeš spoštovanje, prisluhneš. Zato je izkazovanje spoštovanja koristno za prisluhniti.”

32. “Toda kaj, gospod Gotama, je koristno za izkazovanje spoštovanja? Gospoda Gotamo sprašujemo, kaj je koristno za izkazovanje spoštovanja.”

“Obiskovanje je koristno za izkazovanje spoštovanja, Bhāradvādža. Če ne obiščeš [učitelja], mu ne boš izkazal spoštovanja, toda, ker obiščeš [učitelja], mu izkažeš spoštovanje. Zato je obiskovanje koristno za izkazovanje spoštovanja.”

33. “Toda kaj, gospod Gotama, je koristno za obiskovanje? Gospoda Gotamo sprašujemo, kaj je koristno za obiskovanje.”

“Zaupanje je koristno za obiskovanje, Bhāradvādža. Če se zaupanje [v učitelja] ne pojavi, ga ne boš obiskal, toda, ker se zaupanje [v učitelja] pojavi, ga obiščeš. Zato je zaupanje koristno za obiskovanje.”

34. “Gospoda Gotamo smo vprašali o ohranjanju resnice in gospod Gotama je odgovoril o ohranjanju resnice. Mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Gospoda Gotamo smo vprašali o odkrivanju resnice in gospod Gotama je odgovoril o odkrivanju resnice. Mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Gospoda Gotamo smo vprašali o končnem prispetju do resnice in gospod Gotama je odgovoril o končnem prispetju do resnice. Mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Gospoda Gotamo smo vprašali o koristnem za končno prispetje do resnice in gospod Gotama je odgovoril o koristnem za končno prispetje do resnice. Mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Karkoli smo vprašali gospoda Gotamo, nam je na to odgovoril. Mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Prej, gospod Gotama, smo bili vajeni razmišljati: ‘Kdo so ti gologlavi asketi, ti temnopolti hlapci, potomci iz Brahmove noge[1], da bi razumeli Dhammo?’ Toda gospod Gotama je res navdihnil v meni ljubezen do asketov, zaupanje v askete, čaščenje asketov.

35. Veličastno, gospod Gotama! Veličastno, gospod Gotama! Gospod Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo obrnjeno, odkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče h gospodu Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj me gospod Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja.”

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / julij 2024