(MN 95) Cankī Sutta – Canki

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi potoval po deželi Kosālan z veliko sangho bhikkhujev. Tako je prišel do vasi kosālanskih brahminov, imenovano Opasāda. Tam se je Blaženi zadrževal v Božjem gaju, v gaju dreves sāla, proti severu Opasāde.

2. Ob tem času je brahmin Cankī vladal Opasādi, kronski posesti, prepolni živih bitij, bogati s travniki, gozdovi, rekami in žitom, ki je bila kraljevski dar, sveto darilo, ki mu ga je poklonil kralj Pasenadi iz Kosale.

3. Brahmini iz Opasāde so slišali: “Samotar Gotama, sin Sakyanov, ki je odšel v sveto življenje iz plemena Sakya, je potoval po deželi Videhanov z veliko sangho bhikkhujev, s petsto bhikkhujev. Dober glas o mojstru Gotami se je razširil v tem smislu: ‘Blaženi je popoln, popolno razsvetljen, popoln v pravem znanju in ravnanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je treba obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blagoslovljen. On razodeva ta svet s svojimi bogovi, svojimi Marami in svojimi Brahmami, to generacijo s svojimi samotarji in brahmini, z njegovimi princi in ljudmi, kar je sam dosegel z neposrednim znanjem. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in načinom izražanja in on odkriva sveto življenje, ki je skrajno popolno in čisto.’ Dobro je videti takšne arahante.”

4. In brahminski gospodarji iz Opasāde so se napotili iz Opasāde v skupinah in trumah proti severu, do Božjega gaja, gaja dreves sāla.

5. Ta čas se je Cankī umaknil v zgornjo etažo svoje plače na opoldanski počitek. Tam je zagledal brahminske gospodarje iz Opasāde, ki so bili namenjeni iz Opasāde v skupinah in trumah proti severu, do Božje gaja, gaja dreves sāla. Ko jih je videl, je vprašal svojega ministra: “Dobri minister, zakaj so se brahminski gospodarji iz Opasāde napotili v skupinah in trumah proti severu, do Božjega gaja, gaja dreves sāla?”

6. “Gospod, tam je samotar Gotama, sin Sakyanov, ki je šel v sveto življenje iz plemena Sakya, ki je potoval po kosālanski deželi z veliko sangho bhikkhujev, s petsto bhikkhuji. Dober glas o mojstru Gotami se je razširil v tem smislu: ‘Blaženi je popoln, popolno razsvetljen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je treba obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blagoslovljen. On razodeva ta svet s svojimi bogovi, svojimi Mārami in svojimi Brahmāmi, to generacijo s svojimi samotarji in brahmini, z njegovimi princi in njegovimi ljudmi, kar je sam dosegel z neposrednim znanjem. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in načinom izražanja in on odkriva sveto življenje, ki je skrajno popolno in čisto. Oni gredo obiskati tega mojstra Gotamo.”

“Potem, dobri minister, pojdi do brahminskih gospodarjev iz Opasāde in jim reci: ‘Gospodje, brahmin Cankī pravi tole: “Prosim počakajte gospodje. Brahmin Cankī bo tudi šel obiskati samotarja Gotamo.””

“Da, gospod,” je odgovoril minister in odšel brahminskim gospodarjem povedati to sporočilo.

7. Takrat se je petsto brahminov iz različnih dežel zadrževalo pri Opasādi zaradi tega ali onega posla. Slišali so: “Brahmin Cankī, je bilo rečeno, gre obiskati samotarja Gotamo.” Potem so odšli do brahmina Cankīja in ga vprašali: “Gospod ali je res, da greste obiskati samotarja Gotamo?”

“Tako je, gospodje. Jaz grem obiskati samotarja Gotamo.”

8. “Gospod, ne odidite na obisk samotarja Gotame. Ne spodobi se, mojster Cankī, da vi odidete na obisk k samotarju Gotami; za samotarja Gotamo se spodobi, da pride in vas obišče. Vi, gospod, ste dobro rojeni po obeh straneh, čistega rodu, tako po materini kot očetovi strani sedem generacij nazaj, neizpodbitno in brezhibno, glede na rojstvo. Ker je to tako, mojster Cankī, ni primerno za vas, da greste obiskati samotarja Gotamo. Prej je primerno za samotarja Gotamo, da pride in vas obišče. Vi, gospod, ste bogati, z velikim bogastvom in velikim premoženjem. Vi, gospod, ste mojster treh Ved z njihovimi besednjaki, liturgijo, glasoslovjem in etimologijo in zgodovino. Vešč v filologiji in slovnici, ste v celoti seznanjeni z naravno filozofijo in o telesnih znamenjih Velikega človeka. Vi, gospod, ste lepi, ljubki in elegantni, vaš videz je najvišje lepote, ste vzvišene lepote in vzvišene drže, kar je pozornost vzbujajoče. Vi, gospod, ste kreposten, zrel v kreposti, imate zrelo krepost. Vi, gospod, ste dober govornik z dobrim nastopom; vi govorite besede, ki so vljudne, razločne, brezhibne in sporočajo pomen. Vi, gospod, poučujete učitelje mnogih in vi učite recitirati himne tristo brahminskim študentom. Vi, gospod, ste čaščen, upoštevan, spoštovan, občudovan in čislan od kralja Pasenadija iz Kosale. Vi, gospod, ste čaščen, upoštevan, spoštovan, občudovan in čislan od brahmina Pokkharasātija. Vi, gospod, vladate Opasādi, kronski posesti, prepolni živih bitij … sveto darilo, ki vam ga je poklonil kralj Pasenadi iz Kosale. Ker je to tako, mojster Cankī, za vas ni primerno, da greste na obisk k samotarju Gotami; prej je primerno za samotarja Gotamo, da pride in vas obišče.”

9. Ko je to bilo rečeno, je brahmin Cankī rekel tem brahminom: “Zdaj pa, gospodje, poslušajte me, zakaj je primerno zame, da grem obiskati mojstra Gotamo in zakaj ni primerno za mojstra Gotamo, da me obišče. Gospodje, samotar Gotama je dobro rojen po obeh straneh, čistega rodu, tako po materini kot očetovi strani sedem generacij nazaj, neizpodbitno in brezhibno glede na rojstvo. Ker je to tako, gospodje, ni primerno za mojstra Gotamo, da pride in me obišče; prej je primerno zame, da grem in obiščem mojstra Gotamo. Gospodje, samotar Gotama je odšel v sveto življenje in zapustil veliko zlata in plemenitih kovin, shranjenih v shrambah in skladiščih. Gospodje, samotar Gotama je odšel iz družinskega življenja v brezdomstvo ko je bil še mlad, črnolas mladenič, obdarjen z blagoslovom mladosti, v najboljših letih. Gospodje, samotar Gotama si je obril lase in brado, se oblekel v rumeno haljo in odšel iz družinskega življenja v brezdomstvo, čeprav sta njegova mati in oče želela drugače in sta zato jokala. Gospodje, samotar Gotama je lep, ljubek in eleganten, njegov videz je najvišje lepote, je vzvišene lepote in vzvišene drže, kar je pozornost vzbujajoče. Gospodje, samotar Gotama je kreposten, s plemenito krepostjo, s celostno krepostjo, ima celostno krepost. Gospodje, samotar Gotama je dober govorec, z dobrim nastopom; on govori besede, ki so vljudne, razločne, brezhibne in sporočajo pomen. Gospodje, samotar Gotama je učitelj učiteljev mnogih. Gospodje, samotar Gotama je brez čutnega poželenja in brez osebne nečimrnosti. Gospodje, samotar Gotama ima nauk o učinkovanju morale, nauk o učinkovanju morale dejanj; on ne išče nobene škode za skupnost brahminov. Gospodje, samotar Gotama je odšel iz bogate družine, iz plemiške družine, iz ene od prvotnih plemiških družin. Gospodje, samotar Gotama je odšel iz bogate družine, ki ima veliko bogastva in velike posesti. Gospodje, ljudje prihajajo iz oddaljenih kraljestev in oddaljenih območij, da sprašujejo samotarja Gotamo. Gospodje, več tisoč božanstev je odšlo po zatočišče do konca življenja k samotarju Gotami. Gospodje, dober glas o samotarju Gotami se je razširil v tem smislu: ‘Ta Blaženi je popoln, popolnoma razsvetljen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blažen.’ Gospodje, samotar Gotama ima dvaintrideset znamenj Velikega človeka. Gospodje, kralj Seniya Bimbisāra iz Magadha in njegova žena in otroci so šli po zatočišče do konca življenja k samotarju Gotami. Gospodje, kralj Pasenadi iz Kosale in njegova žena in otroci so odšli po zatočišče do konca življenja k samotarju Gotami. Gospodje, brahmin Pokkharasāti in njegova žena in otroci so odšli po zavetišče do konca življenja k samotarju Gotami. Gospodje, samotar Gotama je prispel v Opasādo in živi pri Opasādi v Božjem gaju, v gaju dreves sāla, proti severu Opasāde. Vsi samotarji ali brahmini, ki pridejo v naše mesto so naši gostje in goste bi morali častiti, upoštevati, spoštovati in občudovati. Ker je samotar Gotama prispel v Opasādo, je naš gost in kot gost naj bo od nas čaščen, upoštevan, spoštovan in občudovan. Ker je to tako, gospodje, ni primerno za mojstra Gotamo, da pride k meni na obisk; prej je primerno zame, da odidem na obisk k mojstru Gotami.

Gospodje, toliko vem o slavi mojstra Gotame, vendar slava mojstra Gotame ni omejena s tem, ker je slava mojstra Gotame nemerljiva. Ker mojster Gotama poseduje vsakega od teh dejavnikov, zanj ni primerno, da me obišče; prej je primerno zame, da odidem na obisk k mojstru Gotami. Zato, gospodje, pojdimo vsi na obisk samotarja Gotame.”

10. In brahmin Cankī je skupaj z veliko družbo brahminov odšel do Blaženega in z njim izmenjal pozdrave. Ko je bil ta vljuden in ljubezniv pogovor končan, je sedel na stran.

11. Ob tej priložnosti je Blaženi sedel in zaključeval družaben pogovor z nekimi zelo visokimi brahmini. Ta čas je v tej skupini sedel tudi brahminski študent, po imenu Kāpaṭhika. Mlad, s pobrito glavo, star šestnajst let, je bil mojster treh Ved z njenimi besednjaki, liturgijo, glasoslovjem in etimologijo ter njihovimi zgodovinami; vešč v filologiji in slovnici je bil v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji Velikega človeka. Medtem ko so se zelo visoki brahmini pogovarjali z Blaženim, je pogosto prekinjal in motil njihov pogovor. Potem je Blaženi tako ukoril brahmina študenta Kāpaṭhika: “Naj častiti Bhāradvāja ne prekinja in moti pogovor zelo visokih brahminov, medtem ko se pogovarjajo. Naj častiti Bhāradvāja počaka, dokler pogovor ni končan.”

Ko je bilo to rečeno je brahmin Cankī rekel Blaženemu: “Naj mojster Gotama ne graja brahminskega študenta Kāpaṭhika. Brahminski študent Kāpaṭhika je član plemena, je zelo učen, ima dober nastop, je moder; sposoben je sodelovati v razpravi z mojstrom Gotamo.”

12. Blaženi je pomislil: “Zagotovo, ker ga brahmini tako častijo, mora biti brahminski študent Kāpaṭhika dovršen v spisih treh Ved.”

Brahminski študent Kāpaṭhika je pomislil: “Ko me samotar Gotama zagleda, mu bom postavil vprašanje.”

Potem je poznavajoč v svojem umu kaj misli brahminski študent Kāpaṭhika, Blaženi obrnil svoje oko proti njemu. Takrat je brahminski študent Kāpaṭhika pomislil: “Samotar Gotama se je obrnil proti meni. Kaj ko bi mu postavil vprašanje.” In je rekel Blaženemu: “Mojster Gotama, v zvezi s starodavnimi brahmanskimi hvalnicami, ki so se ohranile preko ustne predaje in v pisnih zbirkah, so brahmini prišli do dokončnega zaključka: ‘Samo to je pravilno, vse ostalo je napačno.’ Kaj lahko mojster Gotama reče o tem?”

13. “Bhāradvāja, je med temi brahmini en sam brahmin, ki reče tako: ‘To vem, to razumem: samo to je pravilno, vse ostalo je napačno’?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Bhāradvāja, je med temi brahmini en sam učitelj ali en sam učitelj učiteljev, sedem generacij učiteljev nazaj, ki pravi tako: To vem, to razumem: samo to je pravilno, vse ostalo je napačno’?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Bhāradvāja, starodavni brahminski preroki, ustvarjalci hvalnic, skladatelji hvalnic, katerih starodavne hvalnice, ki so bile prej recitirane, izrečene in sestavljene, brahmini dandanes še vedno recitirajo in ponavljajo, ponavljajo, kar je bilo rečeno in recitirano in recitirajo, kar je bilo recitirano – to so: Aṭṭhaka, Vāmaka, Vāmadeva, Vesāmitta, Yamataggi, Angirasa, Bhāradvāja, Vāseṭṭha, Kassapa in Bhagu – ali so tudi ti starodavni brahminski preroki rekli: ‘Mi to vemo, mi to razumemo: samo to je res, vse ostalo je napačno’?” - “Ne, mojster Gotama.”

“Torej, Bhāradvāja, izgleda, da med brahmini ni niti enega samega brahmina, ki pravi: ‘To vem, to razumem: samo to je pravilno, vse ostalo je napačno’?” - “Ne, mojster Gotama.’ In med brahmini ni niti enega učitelja ali učitelja učiteljev, sedem generacij učiteljev nazaj, ki pravi: ‘To vem, to razumem: samo to je pravilno, vse ostalo je napačno’?” - “Ne, mojster Gotama.’ In starodavni brahminski preroki, ustvarjalci hvalnic, skladatelji hvalnic … celo ti starodavni brahminski preroki niso rekli: ‘Mi vemo, mi to razumemo: samo to je pravilno, vse ostalo je napačno.’ Recimo, da imamo kolono slepih mož, ki se držijo eden drugega: prvi ne vidi, srednji ne vidi in zadnji ne vidi. Tako tudi, Bhāradvāja, z ozirom na njihovo izjavo se zdi, kot da bi bili brahmini podobni koloni slepih mož: prvi ne vidi, srednji ne vidi in zadnji ne vidi. Kaj misliš, Bhāradvāja, ker je tako ali se ne izkaže, da je vera brahminov neutemeljena?”

14. “Brahmini častijo to ne samo zaradi vere, mojster Gotama. Oni to častijo tudi zaradi ustnega izročila.”

“Bhāradvāja, najprej si zavzel stališče na osnovi vere, sedaj pa govoriš o ustnem izročilu. Obstaja pet stvari, Bhāradvāja, ki se lahko izkažejo v dveh različnih načinih tukaj in zdaj. Katerih pet? Vera, pritrjevanje, ustno izročilo, razumsko poznavanje in sprejemanje pogledov z razmišljanjem. Teh pet stvari se lahko izkaže v dveh različnih načinih tukaj in zdaj. Nekaj se lahko v popolnosti sprejme zaradi vere, čeprav je ta morda prazna, votla in napačna; vendar nekaj drugega ni mogoče v celoti sprejeti z vero, čeprav je to lahko dejansko, resnično in nezmotljivo. Pa vendar, nečemu se lahko popolnoma pritrdi … dobro prenese … dobro preudari … dobro premisli, pa vendar je lahko to prazno, votlo in napačno; vendar, nekaj drugega se ne da dobro premisliti, pa je lahko dejansko, resnično in nezmotljivo. [Pod temi pogoji] ni primerno za modrega moža, ki ohranja resnico, da pride do končnega zaključka: ‘Samo to je res, vse ostalo je napačno.”

15. “Toda, mojster Gotama, na kak način se ohranja resnica? Kako ohraniš resnico? Mi sprašujemo mojstra Gotamo o ohranjevanju resnice.”

“Če ima človek vero, Bhāradvāja, ohrani resnico, ko pravi: ‘Moja vera je taka’; toda on še ne pride do končnega zaključka: ‘Samo to je res, vse ostalo je napačno.’ Na ta način, Bhāradvāja, je ohranjevanje resnice; na tak način on ohrani resnico; na tak način mi opišemo ohranjevanje resnice. Toda to še ni odkritje resnice.

Če oseba nekaj odobri … če sprejme ustno izročilo … če [sprejme zaključek, ki temelji na] razumskem poznavanju. . . če sprejme pogled z razmišljanjem, ohrani resnico, ko reče: ‘Moje sprejemanje pogleda z razmišljanjem je tako’; toda on še ne pride do končnega zaključka: ‘Samo to je res, vse ostalo je napačno.’ Na ta način tudi, Bhāradvāja, je ohranjanje resnice; na ta način on ohranja resnico; na ta način opišemo ohranjanje resnice. Toda to še ni odkritje resnice.”

16. “Na ta način, mojster Gotama, obstaja ohranjevanje resnice; na ta način oseba ohrani resnico; na ta način prepoznamo ohranjevanje resnice. Ampak na kakšen način, mojster Gotama, se odkrije resnica? Na kakšen način odkriješ resnico? Mojstra Gotamo sprašujemo o odkritju resnice.”

17. “Bhāradvāja, bhikkhu lahko živi v bližini neke vasi ali mesta. Gospodar ali gospodarjev sin gre k njemu in ga preverja glede treh vrst stanj: glede stanj, ki temeljijo na poželenju, glede stanj, ki temeljijo na jezi in glede stanj, ki temeljijo na zablodi: ‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo na poželenju, tako da bi z njegovim umom obsedenim s temi stanji, takrat ko ne ve, lahko rekel: “Jaz vem,” ali takrat, ko ne bi videl, lahko rekel: “Jaz vidim,” ali bi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jim povzročil škodo in trpljenje za dolgo časa?’ Ko ga tako preiskuje, pride do vedenja: ‘V tem častitem ni stanj, ki temeljijo na poželenju. Telesno obnašanje in verbalno obnašanje tega častitega ni tako, kot ga ima človek, na katerega vpliva poželenje. In Dhamma, ki jo uči ta častiti je globoka, jo je težko videti in težko razumeti, je miroljubna in vzvišena, nedosegljiva zgolj z razmišljanjem, nežna, ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se ne more naučiti brez težav tisti, ki je pod vplivom poželenja.’

18. Ko ga je raziskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo na poželenju, ga je naprej preiskoval glede stanj, ki temeljijo na jezi: ‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo na jezi, tako da bi z njegovim umom obsedenim s temi stanji … ali bi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jim povzročil škodo in trpljenje za dolgo časa?’ Ko ga preiskuje, pride do vedenja: ‘V tem častitem ni stanj, ki temeljijo na jezi. Telesno obnašanje in verbalno obnašanje tega častitega ni tako, kot ga ima človek, na katerega vpliva jeza. In Dhamma, ki jo uči ta častiti je globoka … ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se ne more naučiti brez težav tisti, ki je pod vplivom jeze.’

19. Ko ga je raziskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo na sovraštvu, ga je naprej preiskoval glede stanj, ki temeljijo na zablodi: ‘Ali so v tem častitem kakšna stanja, ki temeljijo na zablodi, tako da bi z njegovim umom obsedenim s temi stanji … ali bi silil druge, da ravnajo na način, ki bi jim povzročil škodo in trpljenje za dolgo časa?’ Ko ga preiskuje, pride do vedenja: ‘V tem častitem ni stanj, ki temeljijo na zablodi. Telesno obnašanje in verbalno obnašanje tega častitega ni tako, kot ga ima človek, na katerega vpliva zabloda. In Dhamma, ki jo uči ta častiti je globoka … ki jo doživi moder človek. Te Dhamme se ne more naučiti brez težav tisti, ki je pod vplivom zablode.’

20. Ko ga je preiskoval in je videl, da je prečiščen stanj, ki temeljijo na zablodi, je dobil zaupanje vanj; napolnjen z zaupanjem, ga obišče in mu izkaže spoštovanje; ko mu je izkazal spoštovanje, mu prisluhne; ko mu prisluhne, sliši Dhammo; ko sliši Dhammo, si jo zapomni in proučuje pomen učenja, ki si ga je zapomnil; ko prouči njegov pomen, razumsko sprejema ta učenja; ko razumsko sprejema ta učenja, se v njem pojavi gorečnost; ko se pojavi gorečnost, uporabi svojo voljo; ko uporabi svojo voljo, temeljito preiskuje; ko temeljito preišče, si prizadeva; z odločnim prizadevanjem spozna s telesom dokončno resnico in jo vidi s prodirajočo modrostjo. Na ta način, Bhāradvāja, se odkrije resnica; na tak način odkriješ resnico; na tak način opišemo odkritje resnice. Ampak to še vedno ni dokončna dosega resnice.”

21. “Na tak način, mojster Gotama, se odkriva resnica; na tak način odkriješ resnico; na tak način spoznamo odkritje resnice. Toda na kakšen način, mojster Gotama, se končno pride do resnice? Na kakšen način končno prideš do resnice? Mojstra Gotamo sprašujemo o končnem prihodu k resnici.”

“Končni prihod do resnice, Bhāradvāja, leži v ponavljanju, razvoju in gojenju teh istih stvari. Na tak način, Bhāradvāja, obstaja končni prihod do resnice; na tak način končno prispeš do resnice; na tak način opišemo končen prihod do resnice.”

22. “Na ta način, mojster Gotama, obstaja končen prihod do resnice; na ta način končno prideš do resnice; na ta način prepoznamo končen prihod do resnice. Ampak kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za končni prihod k resnici? Mojstra Gotamo sprašujemo o stvari, ki je najbolj koristna za končen prihod k resnici.”

“Prizadevanje je najbolj koristno za dokončen prihod k resnici, Bhāradvāja. Če si ne prizadevaš, ne boš dokončno prišel do resnice; če si prizadevaš, prideš dokončno do resnice. Zato je prizadevanje najbolj koristno za dokončen prihod do resnice.”

23. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za prizadevanje? Mojstra Gotamo sprašujemo o stvari, ki je najbolj koristna za prizadevanje.”

“Skrbno preiskovanje je najbolj koristno za prizadevanje, Bhāradvāja. Če skrbno ne preiskuješ, si ne boš prizadeval; toda, ker skrbno preiskuješ, si prizadevaš. Zato je skrbno preiskovanje najbolj koristno za prizadevanje.”

24. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za skrbno preiskovanje? Mojstra Gotamo sprašujemo o stvari, ki je najbolj koristna za skrbno preiskovanje.”

“Uporaba volje je najbolj koristna za skrbno preiskovanje, Bhāradvāja. Če ne uporabiš svoje volje, ne boš skrbno preiskoval; toda, ker uporabljaš svojo voljo, skrbno preiskuješ. Zato je uporaba svoje volje najbolj koristna za skrbno preiskovanje.”

25. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za uporabo volje? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za uporabo volje.”

“Gorečnost je najbolj koristna za uporabo volje, Bhāradvāja. Če v tebi ni vzniknila gorečnost, ne boš uporabil svoje volje; toda, ker je v tebi vzniknila gorečnost, uporabiš svojo voljo. Zato je gorečnost je najbolj koristna za uporabo volje.”

26. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za gorečnost? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za gorečnost.”

“Razumsko sprejemanje učenj je najbolj koristno za gorečnost, Bhāradvāja. Če razumsko ne sprejemaš učenj, gorečnost ne bo vzniknila; toda, ker razumsko sprejemaš učenja, vznikne gorečnost. Zato je razumsko sprejemanje učenj najbolj koristno za gorečnost.”

27. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za razumsko sprejemanje učenj? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za razumsko sprejemanje učenj.”

“Raziskovanje smisla je najbolj koristno za razumsko sprejemanje učenj, Bhāradvāja. Če ne raziskuješ njihovega smisla, razumsko ne sprejmeš učenj; toda, ker raziskuješ njihov smisel, razumsko sprejmeš učenja. Zato je raziskovanje smisla najbolj koristno za razumsko sprejemanje učenj.”

28. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za raziskovanje smisla? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za raziskovanje smisla.”

“Zapomniti si učenja je najbolj koristno za raziskovanje smisla, Bhāradvāja. Če si ne zapomniš učenja, ne raziskuješ njegovega smisla; toda, če si zapomniš učenje, raziskuješ njegov smisel.”

29. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za zapomniti si učenja? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za zapomniti si učenja.”

“Slišati Dhammo je najbolj koristno za zapomniti si učenja, Bhāradvāja. Če ne slišiš Dhamme, si ne boš zapomnil učenj; toda, ker slišiš Dhammo, si zapomniš učenja. Zato je slišati Dhammo najbolj koristno za zapomniti si učenja.”

30. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za slišati Dhammo? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za slišati Dhammo.”

“Prisluhniti je najbolj koristno za slišati Dhammo, Bhāradvāja. Če ne prisluhneš, ne boš slišal Dhamme; toda, ker prisluhneš, slišiš Dhammo. Zato je prisluhniti najbolj koristno za slišati Dhammo.”

31. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za prisluhniti? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za prisluhniti.”

“Izkazovanje spoštovanja je najbolj koristno za prisluhniti, Bhāradvāja. Če ne izkažeš spoštovanja, ne prisluhneš; toda, ker izkažeš spoštovanje, prisluhneš. Zato je izkazovanje spoštovanja najbolj koristno za prisluhniti.”

32. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za izkazovanje spoštovanja? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za izkazovanje spoštovanja.”

“Obiskovanje je najbolj koristno za izkazovanje spoštovanja, Bhāradvāja. Če ne obiščeš [učitelja], mu ne boš izkazal spoštovanje; vendar, ker obiščeš [učitelja], mu izkažeš spoštovanje. Zato je obiskovanje najbolj koristno za izkazovanje spoštovanja.”

33. “Toda kaj, mojster Gotama, je najbolj koristno za obiskovanje? Mojstra Gotamo sprašujemo, kaj je najbolj koristno za obiskovanje.”

“Vera je najbolj koristna za obiskovanje, Bhāradvāja. Če se vera [v učitelja] ne pojavi, ga ne boš obiskal; toda, ker se vera [v učitelja] pojavi, ga obiščeš. Zato je vera najbolj koristno za obiskovanje.”

34. “Mojstra Gotamo smo vprašali o ohranjanju resnice in mojster Gotama je odgovoril o ohranjanju resnice; mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Mojstra Gotamo smo vprašali o raziskovanju resnice in mojster Gotama je odgovoril o raziskovanju resnice; mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Mojstra Gotamo smo vprašali o končnem prispetju do resnice in mojster Gotama je odgovoril o končnem prispetju do resnice; mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Mojstra Gotamo smo vprašali o najbolj koristni stvari za končno prispetje do resnice in mojster Gotama je odgovoril o stvari, ki je najbolj koristna za končno prispetje do resnice; mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Karkoli smo vprašali mojstra Gotamo, nam je na to odgovoril; mi smo odobrili in sprejeli ta odgovor in zato smo zadovoljni. Prej, mojster Gotama, smo bili vajeni razmišljati: ‘Kdo so ti gologlavi samotarji, ti črnopolti hlapci, potomci iz Brahmove noge[1], da bi razumeli Dhammo?’ Toda mojster Gotama je res navdihnil v meni ljubezen do samotarjev, zaupanje v samotarje, čaščenje samotarjev.

35. Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo obrnjeno, odkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal luč v temi, tako da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj me mojster Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja.”

 

Opombe


[1] Prepričanje med brahmini, da so potomci najnižje kaste nastali iz podplata Brahmove noge.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / julij 2015

 

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.