(MN 22) Alagaddūpama Sutta - Prispodoba o kači

 

(NARAVNANOST)

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Ob tej priložnosti se je pojavil škodljiv pogled v menihu imenovanem Ariṭṭha, ki je bil prej ubijalec jastrebov: “Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, stvari, ki jih Blaženi imenuje ovire, niso zmožne ovirati tega, ki jim sledi.

3. Nekaj menihov je, ko so to slišali, odšlo do meniha Ariṭṭha in ga vprašalo: “Prijatelj Ariṭṭha, ali je res, da se je v tebi pojavil tak škodljiv pogled?”

“Točno tako, prijatelji. Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, te stvari, ki jih Blaženi imenuje ovire, niso zmožne ovirati tega, ki jim sledi.”

Menihi so v želji, da ga ločijo od tega škodljivega pogleda, pritisnili nanj in ga izprašali in navzkrižno zaslišali: “Prijatelj Ariṭṭha, ne reci tega tako. Ne predstavi napačno Blaženega. Ni dobro, da napačno predstaviš Blaženega, on nebi tako govoril. V mnogih pogledih je Blaženi navedel, kako oviralne stvari so ovire, in kako so sposobne ovirati tega, ki jim sledi. Blaženi je izjavil, da užitek daje le malo zadovoljstva, veliko neprijetnosti in obupa, in da je nevarnost v njem še večja. S prispodobo skeleta … s prispodobo kosa mesa … s prispodobo bakle … s prispodobo jame s premogom … s prispodobo sanj … s prispodobo izposojenega blaga … s prispodobo sadežev na drevesu … s prispodobo mesarskega noža in tnala … s prispodobo sulice … s prispodobo kačje glave je Blaženi izjavil, da užitek daje malo zadovoljstva, mnogo neprijetnosti in obupa in da je nevarnost v njej še večja.”

Čeprav so menihi pritiskali nanj, ga spraševali in navzkrižno zasliševali, se je menih Ariṭṭha, poprej ubijalec jastrebov, še vedno trmasto držal tega škodljivega pogleda in še naprej vztrajal v njem.

4. Ker ga menihi niso mogli ločiti od tega škodljivega pogleda, so odšli do Blaženega in ko so mu izkazali spoštovanje, sedli na stran in mu povedali vse, kar se je zgodilo: “Častiti gospod, ker nismo mogli ločiti meniha Ariṭṭha, poprej ubijalca jastrebov, od tega škodljivega pogleda, sedaj poročamo o tem Blaženemu.”

5. Potem je Blaženi nagovoril določenega meniha: “Pridi, menih, povej menihu Ariṭṭhi, poprej ubijalcu jastrebov, v mojem imenu, da ga kliče učitelj.”—“Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do meniha Ariṭṭhe in mu rekel: “Učitelj te kliče, prijatelj Ariṭṭha.”

“Da, prijatelj,” je ta odgovoril in odšel do Blaženega, in ko mu je izkazal spoštovanje, sedel na stran. Blaženi ga je vprašal: “Ariṭṭha, je res, da se je ta škodljiv pogled pojavil v tebi: ‘Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, stvari, ki jih Blaženi imenuje ovire, niso zmožne ovirati tega, ki jim sledi’?”

“Točno tako, častiti gospod. Kot jaz razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, te stvari, ki jih Blaženi imenuje ovire, niso zmožne ovirati tega, ki jim sledi.”

6. “Neumnež, od koga si slišal, da učim Dhammo na tak način? Neumnež, ali nisem na veliko načinov izjavil, kako oviralne stvari so ovire in kako so sposobne ovirati tega, ki se zaplete vanje? Izjavil sem, da užitek da malo zadovoljstva, veliko neprijetnosti in obupa in da je nevarnost v njej še večja. S prispodobo skeleta … s prispodobo kosa mesa … s prispodobo bakle … s prispodobo jame s premogom … s prispodobo sanj … s prispodobo posojenega blaga … s prispodobo sadežev na drevesu … s prispodobo mesarskega noža in tnala … s prispodobo kola sulice … s prispodobo kačje glave, sem izjavil, da užitek da malo zadovoljstva, pa veliko neprijetnosti in obupa in da je nevarnost v njej še večja. Toda ti, neumnež, s tvojim napačnim razumevanjem, si nas napačno predstavljal, si ranil sebe in si nakopičil veliko krivde. Zaradi tega te bo to privedlo do tvoje škode in dolgotrajne neprijetnosti.”

7. Potem je Blaženi tako nagovoril menihe: “Menihi, kaj mislite? Ali ima ta menih Ariṭṭha, prej ubijalec jastrebov, sploh prižgano iskrico modrosti v tej Dhammi in disciplini?”

“Kako bi jo mogel imeti, častiti gospod? Ne, častiti gospod.”

Ko je bilo to rečeno, je menih Ariṭṭha, poprej ubijalec jastrebov, obsedel tih, prestrašen, s spuščenimi rameni in sklonjeno glavo, čemeren in brez odgovora. Ko je to videl, mu je Blaženi rekel: “Neumnež, prepoznan boš s svojim lastnim škodljivim pogledom. Vprašal bom menihe glede te zadeve.”

8. Potem je Blaženi tako nagovoril menihe: “Menihi, ali razumete Dhammo, ki jo učim, kakor jo ta menih Ariṭṭha, prej ubijalec jastrebov, ali pa si ta škodi, ko nas s tem napačnim razumevanjem napačno predstavlja in si kopiči veliko slabosti?”

“Ne, častiti gospod. Blaženi je na veliko načinov izjavil, kako oviralne stvari so ovire in kako so sposobne ovirati tega, ki se zaplete vanje. Blaženi je izjavil, da užitek da malo zadovoljstva, veliko neprijetnosti in obupa in da je nevarnosti v njej še večja. S prispodobo o skeletu … s prispodobo o kačji glavi je Blaženi izjavil … da je nevarnost v njej še večja.”

“Dobro, menihi. Dobro je, da razumete Dhammo, kot jo učim. Na veliko načinov sem izjavil, kako oviralne stvari so ovire in kako so sposobne ovirati tega, ki se zaplete vanje. Izjavil sem, da užitek da malo zadovoljstva, veliko neprijetnosti in obupa in da je nevarnost v njej še večja. S prispodobo skeleta … s prispodobo kačje glave, sem izjavil … je nevarnost v njej še večja. Toda ta menih Ariṭṭha, prej ubijalec jastrebov, nas je s svojim napačnim razumevanjem napačno predstavljal, s tem škodoval sebi, in si nakopičil veliko slabosti. Zaradi tega bo to privedlo do škode in dolgotrajne neprijetnosti temu zapeljanemu možu.

9. Menihi, da se nekdo lahko ukvarja z užitki brez čutnih želja, brez zaznavanja čutne želje, brez misli poželenja – to ni mogoče.

(PRISPODOBA O KAČI)

10. Menihi, nek neumnež se uči Dhammo — predavanja, kitice, razlage, verze, vzklike, pregovore, zgodbe o rojstvih, zgodbe o čudežih in odgovore na vprašanja — ampak, ko se nauči Dhammo, ne preiskuje pomena teh učenj z modrostjo. Ker ne preiskuje pomena teh učenj z modrostjo, jih ne sprejme s premislekom. Namesto tega se uči Dhammo samo zaradi kritiziranja drugih in da bi zmagal v debatah, zato ne izkusi koristi, zaradi katere se je učil Dhammo. Ta učenja, ki jih je napačno razumel, ga vodijo do njegove dolgotrajne škode in neprijetnosti. Zakaj je tako? Ker je napačno razumel ta učenja.

Predpostavimo, da je mož, ki je potreboval kačo, iskal kačo, potoval v iskanju kače, zagledal veliko kačo in zagrabil njeno zvito telo ali njen rep. Ona se bi obrnila in ga ugriznila v roko ali laket ali enega od njegovih udov in zaradi tega bi umrl ali trpel smrtne bolečine. Zakaj je tako? Ker je napačno prijel kačo. Tako se neki neumnež uči Dhammo … Zakaj je tako? Ker je napačno razumel ta učenja.

11. Tukaj, menihi, se neki dobri mladeniči učijo Dhammo — predavanja … odgovore na vprašanja — in ko se učijo Dhammo, preverijo pomen teh učenj z modrostjo. Ko preverjajo pomen teh učenj z modrostjo, jih sprejmejo z razmišljanjem o njih. Oni se ne učijo Dhamme zaradi kritiziranja drugih in da bi zmagali v debatah, zato izkusijo dobrobit, zaradi katere so se učili Dhammo. Ta učenja, ki so jih pravilno razumeli, jih vodijo do njihovega dolgotrajnega blagostanja in sreče. Zakaj je tako? Ker so pravilno razumeli ta učenja.

Predpostavimo, da je mož, ki je potreboval kačo, iskal kačo, potoval v iskanju kače, zagledal veliko kačo, jo pravilno ujel z razcepljeno palico in ko je to naredil, jo pravilno zagrabil za vrat. Čeprav je kača morebiti ovila svoje telo okoli njegove roke ali njegovega lakta ali njegovih udov, on še vedno ne bi bil zaradi tega blizu smrti ali smrtnega trpljenja. Zakaj je tako? Ker je pravilno zagrabil kačo. Tako se je nek dober mladenič učil Dhammo … Zakaj je tako? Ker je pravilno razumel ta učenja.

12. Zato, menihi, ko razumete pomen mojih trditev, si jih v skladu s tem zapomnite. Ko ne razumete pomena mojih trditev, potem o njih vprašajte mene ali menihe, ki so modri.

(PRISPODOBA O SPLAVU)

13. Menihi, pokazal vam bom, kako je Dhamma podobna splavu, ki je namenjen prečkanju reke, ne pa zato, da bi se ga oprijeli. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.”—“Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel tole:

Menihi, predpostavimo, da je mož med potovanjem zagledal veliko prostranstvo vode, katere ta stran obale je nevarna in strašljiva in katere daljna obala je varna in ni strašljiva, vendar ni bilo nobene ladje ali mostu, da bi človek lahko prišel na nasprotno obalo. Pomislil je: ‘Tukaj je to prostranstvo vode, katere ta stran obale je nevarna in strašljiva in katere daljna obala je varna in ni strašljiva, vendar ni nobene ladje ali mostu, da bi človek lahko prišel na nasprotno obalo. Kaj če bi nabral travo, vejice, veje in liste in jih povezal skupaj v splav in s podporo splava in z naporom svojih rok in nog prišel varno preko do nasprotne obale.’ In potem je mož nabral travo, vejice, veje in liste, jih povezal skupaj v splav in s podporo splava in z naporom svojih rok in nog prišel varno preko do nasprotne obale. Ko je prišel preko in prispel na drugo stran, bi takole pomislil: ‘Ta splav je bil zelo koristen zame, ker sem z njegovo podporo in z naporom svojih rok in nog varno prišel na drugo stran. Kaj če bi ga dvignil na svojo glavo ali ga naložil na rame in potem z njim šel kamorkoli bi hotel.’ Sedaj, menihi, kaj mislite? Če bi tako naredil, ali bi ta mož naredil tako, kot se naj naredi s tem splavom?”

“Ne, častiti gospod.”

“Kaj naj bi ta mož naredil s tem splavom? Menihi, ko bi ta mož prečkal in prispel na drugo obalo, bi pomislil takole: ‘Ta splav je bil zelo koristen zame, ker sem z njegovo pomočjo in z naporom svojih rok in nog varno prišel na drugo obalo. Kaj če bi ga odvlekel na suho ali ga spustil v vodo in potem odšel kamorkoli bi hotel.’ Sedaj, menihi, tako bi moral ta mož narediti s tem splavom. Tako sem vam pokazal, kako je Dhamma podobna splavu, ki je namenjen temu, da vas prenese na drugo obalo, ne pa da se ga oprimete.

14. Menihi, ko spoznate, da je Dhamma podobna splavu, bi morali celo opustiti učenje, kaj šele stvari, ki nasprotujejo učenju.

(STALIŠČA ZA POGLEDE)

15. Menihi, tukaj je šest stališč za poglede. Katerih šest? Menihi, nepoučen navaden posameznik, ki nima spoštovanja do plemenitih in je nevešč in nediscipliniran v svoji Dhammi, ki nima spoštovanja do pravega človeka in je nevešč in nediscipliniran v svoji Dhammi, tako jemlje snov: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ On tako jemlje občutke: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ On tako jemlje zaznavo: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ On tako razume tvorbe: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ On jemlje kar se vidi, sliši, občuti, spozna, s čemer se sreča, si zaželi in razmišlja, tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ In to stališče za poglede, namreč, ‘To, kar je sebstvo, je svet. Po smrti bom trajen, večen, nespremenljiv, ne bom predmet sprememb, trajal bom tako dolgo, kot večnost’ — tudi to stališče jemlje tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’

16. Menihi, dobro poučeni plemeniti učenec, ki spoštuje plemenite in je spreten in discipliniran v njihovi Dhammi, ki ima spoštovanje do pravih ljudi in je spreten in discipliniran v njihovi Dhammi, jemlje snov tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ On tako jemlje občutke: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ On tako jemlje zaznavo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ On tako jemlje tvorbe: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ On jemlje kar se vidi, sliši, občuti, spozna, s čemer se sreča, si zaželi, razmišlja, takole: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ In to stališče za poglede, namreč, ‘To, kar je sebstvo, je svet. Po smrti bom trajen, večen, nespremenljiv, ne bom predmet sprememb. Vztrajal bom tako dolgo, kot večnost’ — tudi to stališče jemlje tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.

17. Ker jemlje to tako, ni vznemirjen glede tega, kar ne obstaja.”

(VZNEMIRJENOST)

18. Ko je bilo to izrečeno, je neki menih vprašal Blaženega: “Častiti gospod, ali je lahko vznemirjenost glede tega, kar na zunaj ne obstaja?”

“Lahko, menih,” je rekel Blaženi. “Menih, nekdo misli takole: ‘Ojoj, to sem imel! Ojoj tega nimam več! Ojoj, ko bi to imel! Ojoj, tega ne dobim!’ Potem objokuje, se žalosti in toži, se udarja po prsih in postane zmeden. Tako obstaja vznemirjenost o tem, kar na zunaj ne obstaja.”

19. “Častiti gospod, ali lahko ni vznemirjenosti glede tega, kar na zunaj ne obstaja?”

“Lahko, menih,” je rekel Blaženi. “ Menih, nekdo ne misli takole: ‘Ojoj, to sem imel! Ojoj, tega nimam več! Ojoj, ko bi to imel! Ojoj, tega ne dobim!’ Potem ne objokuje, se ne žalosti in ne toži, se ne udarja po prsih in ne postane zmeden. Tako ni vznemirjenosti glede tega, kar na zunaj ne obstaja.”

20. “Častiti gospod, ali je lahko vznemirjenost glede tega, kar ne obstaja na znotraj?”

“Lahko, menih,” je rekel Blaženi. “Menih, nekdo ima tak pogled: ‘Sebstvo in svet sta eno in isto. Po smrti bom trajen, večen, nespremenljiv, ne bom predmet sprememb, vztrajal bom tako dolgo kot večnost’.’ On sliši Tathāgato ali učenca Tathāgate učiti Dhammo za odstranitev vseh stališč do pogledov, fiksiranosti, vdanosti in teženj do pogledov, za umiritev vseh tvorb, za opustitev vseh vezi, za uničenje želje, za brezstrastnost, za prenehanje, za ugasnitev. On pomisli: ‘Ojoj, jaz bom uničen! Jaz bom propadel! Ne bo me več!’ Potem objokuje, se žalosti in toži, se udarja po prsih in postane zmeden. Zato torej obstaja vznemirjenost glede tega, kar ne obstaja na znotraj.”

21. “Častiti gospod, ali lahko ni vznemirjenosti glede tega, kar ne obstaja na znotraj?”

“Lahko, menih,” je rekel Blaženi. “Menih, nekdo nima pogleda: ‘Sebstvo in svet sta eno in isti … vztrajal bom tako dolgo kot večnost.’ On sliši Tathāgato ali učenca Tathāgate učiti Dhammo za odstranitev vseh stališč do pogledov, fiksiranosti, vdanosti in teženj do pogledov, za umiritev vseh tvorb, za opustitev vseh vezi, za uničenje želje, za brezstrastnost, za prenehanje, za ugasnitev. On ne misli takole: ‘Ojoj, jaz bom uničen! Jaz bom propadel! Ne bo me več!’ Potem ne objokuje, se ne žalosti in ne toži, se ne udarja po prsih in ne postane zmeden. Zato ne obstaja vznemirjenost glede tega, kar ne obstaja na znotraj.”

(NESTALNOST IN NESEBSTVO)

22. “Menihi, vi si lahko pridobite imetje, ki je trajno, večno, nespremenljivo, ni predmet sprememb in lahko traja tako dolgo kot večnost. Vendar, ali vidite kakšno takšno imetje, menihi?”—“Ne, častiti gospod.”—“Dobro, menihi. Tudi jaz ne vidim nobenega imetja stvari, ki je trajno, večno, nespremenljivo, ni predmet sprememb in da lahko traja tako dolgo kot večnost.

23. Menihi, morda se lahko držite tega učenja o sebstvu, ki ne bo prebudilo skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa v tem, ki se ga oprime. Vendar, ali vidite kakršnokoli takšno sebstvo, menihi?”—“Ne, častiti gospod.”—“Dobro, menihi. Tudi jaz ne vidim nobenega sebstva, ki bi ne prebudilo skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa v tem, ki se ga oprime.

24. Menihi, morda si lahko vzamete za podporo takšen pogled, ki ne bo prebudil skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa v tem, ki ga vzame kot podporo. Vendar, ali vidite kakršnokoli takšno podporo pogledom, menihi?”—“Ne, častiti gospod.”—“Dobro, menihi. Tudi jaz ne vidim nobene takšne podpore pogledom, ki bi ne prebudila skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa v tem, ki to vzame kot podporo.

25. Menihi, če obstaja sebstvo, ali bi bilo to moje, kar pripada sebstvu?”—“Da, častiti gospod.”—“Ali, če obstaja to, kar pripada sebstvu, ali bi bilo to moje sebstvo?”—“Da, častiti gospod.”—“Menihi, ker sebstvo in to kar pripada sebstvu ni razumljeno kot resnično in uveljavljeno, potem to stališče za poglede, namreč, ‘Sebstvo in svet sta eno in isto. Po smrti bom trajen, večen, nespremenljiv, ne bom predmet sprememb. Vztrajal bom tako dolgo, kot večnost’— ne bi bilo do skrajnosti in popolnoma neumno učenje?”

“Kaj drugega bi lahko bilo, častiti gospod, kot pa do skrajnosti in popolnoma neumno učenje?”

26. “Menihi, kaj mislite? Ali je snov trajna ali nestalna?”—“Nestalna, častiti gospod.”—“Ali je to kar je nestalno, neprijetnost ali prijetnost?”—“Neprijetnost, častiti gospod.”—“Ali je to kar je nestalno, neprijetnost in podvrženo spremembi, primerno imeti za: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?”—“Ne, častiti gospod.”

“Menihi, kaj mislite? Je občutek … Je zaznavanje … So tvorbe … Je zavest trajna ali nestalna?” —“Nestalna, častiti gospod.”—“Je to, kar je nestalno neprijetnost ali prijetnost?”—“Neprijetnost, častiti gospod.”—“Je to, kar je nestalno, neprijetnost in podvrženo spremembi, primerno imeti za: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?”—“Ne, častiti gospod.”

27.“Zato, menihi, vsaka vrsta snovi, pa če pretekla, bodoča ali sedanja, notranja ali zunanja, groba ali fina, manjvredna ali večvredna, blizu ali daleč, vsaka snov se naj vidi kot je v resnici, s pravo modrostjo: ‘Ne, to ni moje. Ne, to nisem jaz. Ne, to ni moje sebstvo.’ Vsaka vrsta občutka, … Vsaka vrsta zaznave, … Vsaka vrsta tvorb, … Vsaka vrsta zavesti, pa če je pretekla, bodoča ali sedanja, notranja ali zunanja, groba ali fina, manjvredna ali večvredna, blizu ali daleč, vsa zavest se naj vidi kot v resnici je, s pravo modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’

28. Videno tako, menihi, dobro poučeni plemeniti učenec ni očaran s snovjo, ni očaran z občutki, ni očaran z zaznavo, ni očaran s tvorbami, ni očaran z zavestjo.

29. Ko ni očaran, postane brezstrasten. Ko ni očaran postane njegovo srce osvobojeno. Ko je osvobojeno, pride vedenje: ‘Osvobojeno je.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, ni več vračanja v katerokoli obliko bitnosti.’

(ARAHANT)

30. Menihi, tak menih se smatra tisti, katerega ograda je bila dvignjena, katerega jarek je bil zasut, katerega opornik je bil izruvan, ki nima zapaha, plemeniti, katerega zastava je spuščena, katerega breme je odloženo, ki je osvobojen spon.

31. In kako je menih nekdo, katerega ograda je bila dvignjena? Tukaj je menih zapustil nevednost, jo odstranil pri korenini, jo napravil kakor štrcelj roke in jo odstranil, da ni več predmet bodočega pojavljanja. Tako je ta menih nekdo, kateremu je bila ograda dvignjena.

32. In kako je menih nekdo, katerega jarek je bil zasut? Tukaj je menih zapustil tok rojstev, ki prinašajo obnovljeno bitnost, ga odstranil pri korenini … da ni več predmet bodočega pojavljanja. Tako je ta menih nekdo, katerega jarek je bil zasut.

33. In kako je menih nekdo, katerega opornik je bil izruvan? Tukaj je menih zapustil željo, jo odstranil pri korenini … da ni več predmet bodočega pojavljanja. Tako je ta menih nekdo, katerega opornik je bil izruvan.

34. In kako je menih nekdo, ki nima zapaha? Tukaj je menih zapustil per pripadnosti nižjemu svetu, jih odstranil pri korenini … da niso več predmet bodočega pojavljanja. Tako je ta menih nekdo, ki nima zapaha.

35. In kako je menih plemeniti, katerega zastava je spuščena, katerega breme je odloženo, ki je osvobojen spon? Tukaj je menih zapustil pojem ‘jaz sem’, ga odstranil pri korenini … da ni več predmet bodočega pojavljanja. Na tak način je menih plemeniti, katerega zastava je spuščena, katerega breme je odloženo, ki je osvobojen spon.

36. Menihi, ko božanstva z Indro, z Brahmo in s Padžāpati iščejo meniha, ki je na tak način osvobojen v srcu, ne najdejo ničesar, za kar bi lahko rekli: ‘Zavest tega, ki je odšel, je podprta s tem.’ Zakaj je tako? Tega, ki je odšel, pravim, ni mogoče najti tukaj in sedaj.

(NAPAČNA PREDSTAVITEV TATHĀGATE)

37. Ko tako govorim, menihi, tako razglašam, sem bil neutemeljeno, oholo, lažno in krivično napačno predstavljen od nekih asketov in brahmanov: ‘Asket Gotama je nekdo, ki zapeljuje. On uči propad, uničenje, iztrebljenje obstoječega bitja.’ Ker jaz nisem in ker tega ne razglašam, sem bil neutemeljeno, oholo, lažno in krivično napačno predstavljen od nekih asketov in brahmanov: ‘Asket Gotama je nekdo, ki zapeljuje. On uči propad, uničenje, iztrebljenje obstoječega bitja.’

38. Menihi, tako prej kot sedaj je to kar učim, neprijetnost in prenehanje neprijetnosti. Če drugi zlorabljajo, zmerjajo, grajajo in nadlegujejo Tathāgato zaradi tega, Tathāgata na ta račun ne čuti vznemirjenja, zagrenjenosti ali potrtosti srca. In če drugi častijo, spoštujejo, cenijo in obožujejo Tathāgato zaradi tega, Tathāgata na ta račun ne čuti užitka, veselja ali vznesenosti srca. Če drugi častijo, spoštujejo, cenijo in obožujejo Tathāgato zaradi tega, Tathāgata na ta račun misli tako: Oni zame izvajajo takšna dela kot so ta z ozirom na to, kar je bilo prej v celoti razumljeno.’

39. Zato, menihi, če te drugi zlorabljajo, zmerjajo, grajajo in nadlegujejo, zaradi tega ne bi smel vzdrževati nobenega vznemirjenja, zagrenjenosti ali potrtosti srca. In če te drugi častijo, spoštujejo, cenijo in obožujejo, zaradi tega ne bi smel odobravati nobenega užitka, veselja ali vznesenosti srca. Če te drugi častijo, spoštujejo, cenijo in obožujejo, bi zaradi tega moral glede tega misliti tako: ‘Oni za nas izvajajo takšna dela z ozirom na to, kar je bilo prej v celoti razumljeno.’

(NI VAŠE)

40. Zato, menihi, karkoli ni vaše, to opustite. Ko ste opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče. Kaj je to, kar ni vaše? Snov ni vaša. Opustite jo. Ko ste jo opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče. Občutek ni vaš. Opustite ga. Ko ste ga opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče. Zaznava ni vaša. Opustite jo. Ko ste jo opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče. Tvorbe niso vaše. Opustite jih. Ko ste jih opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče. Zavest ni vaša. Opustite jo. Ko ste jo opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče.

41. Menihi, kaj mislite? Če bi ljudje odnesli travo, palice, veje in liste iz Džetovega gozdička ali jih zažgali ali naredili s tem kar bi hoteli, ali bi pomislili: ‘Ljudje nas odnašajo ali nas sežigajo ali delajo z nami kar hočejo’?”—“Ne, častiti gospod. Zakaj ne? Ker to ni niti naše sebstvo niti nekaj, kar pripada našemu sebstvu.”—“Tako tudi, menihi, karkoli ni vaše, opustite. Ko ste opustili, vas bo to vodilo do dolgotrajne dobrobiti in sreče. Kaj je to, kar ni vaše? Snov ni vaša … Občutki niso vaši … Zaznava ni vaša …Tvorbe niso vaše … Zavest ni vaša. Opustite jo. Ko ste jo opustili, vas bo to vodilo do dolgotrajne dobrobiti in sreče.

(V TEJ DHAMMI)

42. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna, odprta, očitna in brez popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna, odprta, očitna in brez popravkov, ni bodočih ciklov bitnosti v primeru teh menihov, ki so arahanti z uničenimi vplivi, ki so živeli sveto življenje, naredili kar je bilo potrebno, odložili breme, dosegli svoj lasten cilj, uničili okove bitnosti in so popolnoma osvobojeni skozi končno vednost.

43. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna … brez popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna … brez popravkov, se ti menihi, ki so opustili petih pripadnosti nižjemu svetu, morajo še enkrat spontano ponovno pojaviti (v Čisti deželi) in tam doseči končno ugasnitev, ne da se bodo še kdaj vrnili iz tistega sveta.

44. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna … brez popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna … brez popravkov, so ti menihi, ki so opustili tri ovire in oslabili poželenje, sovraštvo in zablodo, vsi še enkrat povratniki, ki se še enkrat vrnejo na ta svet, da napravijo konec neprijetnosti.

45. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna … brez popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna … brez popravkov, so vsi ti menihi, ki so opustili tri okove, vstopajoči v tok in niso več predmet pogube, vezani za osvoboditev in na poti k prebujenju.

46. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna … brez popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna … brez popravkov, so ti menihi, ki so sledilci Dhamme ali sledilci prepričanja, vsi na poti k prebujenju.

47. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna, odprta, očitna in brez popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna, odprta, očitna in brez popravkov so ti, ki imajo dovolj vere vame, dovolj ljubezni do mene, vsi na poti v nebesa.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024