(MN 22) Alagaddūpama Sutta - Prispodoba o kači

 

(NARAVNANOST)

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega  parka.

2. Ob tej priložnosti se je pojavil poguben pogled v menihu imenovanem Ariṭṭha, ki je bil prej ubijalec jastrebov: “Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, stvari, ki jih Blaženi imenuje ovire, niso zmožne ovirati tega, ki jim sledi.

3. Nekaj menihov je, ko so to slišali, odšlo do meniha Ariṭṭha in ga vprašali: “Prijatelj Ariṭṭha, ali je res, da se je v tebi pojavil tak poguben pogled?”

“Točno tako, prijatelji. Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, te stvari, ki jih Blaženi imenuje ovire, niso zmožne ovirati tega, ki jim sledi.”

Menihi so v želji, da ga ločijo od tega pogubnega pogleda, pritisnili nanj in ga izprašali in navzkrižno zaslišali: “Prijatelj Ariṭṭha, ne reci tega tako. Ne prikaži napačno Blaženega; ni dobro, da napačno prikažeš Blaženega. Blaženi ne bi tako govoril. V mnogih pogledih je Blaženi navedel, kako oviralne stvari so ovire, in kako so sposobne ovirati tega, ki jim sledi. Blaženi je izjavil, da čutni užitki dajo le malo zadovoljstva, veliko trpljenja in obupa, in da je nevarnost v njih še večja. S prispodobo skeleta…s prispodobo kosa mesa…s prispodobo bakle…s prispodobo jame s premogom…s prispodobo sanj…s prispodobo izposojenega blaga…s prispodobo sadežev na drevesu…s prispodobo mesarjevega noža in tnala…s prispodobo kola sulice…s prispodobo kačje glave, je Blaženi izjavil, da čutni užitki dajo malo zadovoljstva, mnogo trpljenja in obupa in da je nevarnost v njih še večja.”

Čeprav so ti menihi pritiskali nanj, ga spraševali in navzkrižno zasliševali se je menih Ariṭṭha, poprej ubijalec jastrebov, še vedno trmasto držal tega pogubnega pogleda in še naprej vztrajal v njem.

4. Ker ga menihi niso mogli ločiti od tega pogubnega pogleda, so odšli do Blaženega in potem, ko so ga počastili, sedli na stran in mu povedali vse, kar se je zgodilo: “Častiti gospod, ker nismo mogli ločiti meniha Ariṭṭha, poprej ubijalca jastrebov, od tega pogubnega pogleda, sedaj poročamo o tem Blaženemu.”

5. Potem je Blaženi nagovoril določenega meniha: “Pridi, menih, povej menihu Ariṭṭhi, poprej ubijalcu jastrebov, v mojem imenu, da ga kliče učitelj.”— “Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do meniha Ariṭṭhe in mu povedal: “Učitelj te kliče, prijatelj Ariṭṭha.”

“Da, prijatelj,” je ta odgovoril in odšel do Blaženega in potem, ko ga je počastil sedel na stran. Blaženi ga je vprašal: “Ariṭṭha, je res, da se je sledeč poguben pogled pojavil v tebi: ‘Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, stvari, ki jih Blaženi imenuje ovire, niso zmožne ovirati tega, ki jim sledi’?”

“Točno tako, častiti gospod. Kot jaz razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, te stvari, ki jih Blaženi imenuje ovire, niso zmožne ovirati tega, ki jim sledi.”

6. “Neumnež, od koga si slišal, da učim Dhammo na tak način? Neumnež, ali nisem na veliko načinov izjavil, kako oviralne stvari so ovire in kako so sposobne ovirati tega, ki se zaplete vanje? Izjavil sem, da čutni užitki dajo malo zadovoljstva, veliko trpljenja in obupa in da je nevarnost v njih še večja. S prispodobo skeleta…s prispodobo kosa mesa…s prispodobo bakle…s prispodobo jame s premogom…s prispodobo sanj…s prispodobo posojenega blaga…s prispodobo sadežev na drevesu…s prispodobo mesarskega noža in klade…s prispodobo kola sulice…s prispodobo kačje glave, sem izjavil, da čutni užitki dajo malo zadovoljstva, pa veliko trpljenja in obupa in da je nevarnost v njih še večja. Toda ti, neumnež, s tvojim napačnim razumevanjem, si nas napačno predstavljal, si ranil sebe, in si nakopičil veliko krivde; zaradi tega te bo to privedlo do tvoje škode in dolgotrajnega trpljenja.”

7. Potem je Blaženi tako nagovoril menihe: “Menihi, kaj mislite? Ali ima ta menih Ariṭṭha, prej ubijalec jastrebov, prižgano sploh iskrico modrosti v tej Dhammi in disciplini?”

“Kako bi jo mogel imeti, častiti gospod? Ne, častiti gospod.”

Ko je bilo to rečeno, je menih Ariṭṭha, poprej ubijalec jastrebov, obsedel tih, prestrašen, s spuščenimi rameni in sklonjeno glavo, čemeren in brez odgovora. Potem, ko je to videl, mu je Blaženi rekel: “Neumnež, prepoznan boš s svojim lastnim pogubnim pogledom. Vprašal bom menihe glede te zadeve.”

8. Potem je Blaženi tako nagovoril menihe: “Menihi, ali razumete Dhammo ki jo učim, kakor ta menih Ariṭṭha, prej ubijalec jastrebov, ali pa si on, ko nas s tem napačnim razumevanjem napačno predstavlja, si škodi in si kopiči veliko slabih zaslug?”

“Ne, častiti gospod. Blaženi je na veliko načinov izjavil, kako oviralne stvari so ovire in kako so sposobne ovirati tega, ki se zaplete vanje. Blaženi je izjavil, da spolni užitki dajo malo zadovoljstva, veliko trpljenja in obupa in da je nevarnosti v njih še večja. S prispodobo o skeletu…s prispodobo o kačji glavi, je Blaženi izjavil…da je nevarnost v njih še večja.”

“Dobro, menihi. Dobro je, da razumete Dhammo, kot jo učim. Na veliko načinov sem izjavil, kako oviralne stvari so ovire in kako so sposobne ovirati tega, ki se zaplete vanje? Izjavil sem, da čutni užitki dajo malo zadovoljstva, veliko trpljenja in obupa in da je nevarnost v njih še večja. S prispodobo skeleta…s prispodobo kačje glave, sem izjavil…da je nevarnost v njih še večja. Toda ta menih Ariṭṭha, prej ubijalec jastrebov, nas je s svojim napačnim razumevanjem napačno predstavljal, s tem škodoval sebi, in si nakopičil veliko slabih zaslug; zaradi tega bo to privedlo do škode in dolgotrajnega trpljenja tega zapeljanega moža.

9. Menihi, da se nekdo lahko ukvarja s čutnimi užitki brez čutnih želja, brez zaznavanj čutne želje, brez misli o čutni želji – to je nemogoče.

 

(PRISPODOBA O KAČI)

10. Tukaj, menihi, se nek neumnež uči Dhamme—predavanja, kitice, razlage, verzi, vzkliki, reki, zgodbe o rojstvih, zgodbe o čudežih in odgovori na vprašanja—ampak, ko se nauči Dhamme, ne preiskuje pomena teh učenj z modrostjo. Ker ne preiskuje pomena teh učenj z modrostjo, jih ne sprejme s premislekom. Namesto tega se uči Dhamme samo zaradi kritiziranja drugih in da bi zmagal v debatah, in zato ne izkusi koristi, zaradi katere se je učil Dhamme. Ta učenja, ki jih je napačno razumel, ga vodijo do njegove dolgotrajne škode in trpljenja. Zakaj je tako? Ker je napačno sprejel ta učenja.

Predpostavimo, da je mož, ki je potreboval kačo, iskal kačo, potoval v iskanju kače, zagledal veliko kačo in bi zagrabil njeno zvito telo ali njen rep. Ona se bi obrnila in ga ugriznila v njegovo roko ali laket ali enega od njegovih udov in zaradi tega bi on umrl ali trpel smrtne bolečine. Zakaj je tako? Ker je napačno prijel kačo. Tako tudi, se tukaj neki neumnež uči Dhammo…Zakaj je tako? Ker je napačno sprejel ta učenja.

11. Tukaj, menihi, se neki dobri mladenič uči Dhamme—predavanja…odgovore na vprašanja—in ko se uči Dhammo, on preveri pomen teh učenj z modrostjo. Ko preverja pomen teh učenj z modrostjo, jih sprejme z razmišljanjem o njih. On se ne uči Dhamme zaradi kritiziranja drugih in da bi zmagal v debatah, in zato izkusi korist, zaradi katere se je učil Dhamme. Ta učenja, ki jih je pravilno razumel, ga vodijo do njegovega dolgotrajnega blagostanja in sreče. Zakaj je tako? Ker je pravilno razumel ta učenja.

Predpostavimo, da je mož, ki je potreboval kačo, iskal kačo, potoval v iskanju kače, zagledal veliko kačo, jo pravilno ujel z razcepljeno palico in ko je to naredil, jo pravilno zagrabil za vrat. Čeprav je kača morebiti ovila svoje telo okoli njegove roke ali njegovega lakta ali njegovih udov, on še vedno ne bi bil zaradi tega blizu smrti ali smrtnega trpljenja. Zakaj je tako? Ker je pravilno zagrabil kačo. Tako tudi, tukaj se je neki dobri mladenič učil Dhamme… Zakaj je tako? Ker je pravilno razumel ta učenja.

12. Zato, menihi, ko razumete pomen mojih trditev, si jih v skladu s tem zapomnite; in ko ne razumete pomena mojih trditev, potem o njih vprašajte mene ali menihe, ki so modri.

 

(PRISPODOBA O SPLAVU)

13. Menihi, pokazal vam bom, kako je Dhamma podobna splavu, ki je namenjen prečkanju reke, ne pa zato, da bi se ga oprijemali. Poslušajte in skrbno pazite, kaj bom povedal.”—“Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel tole:

Menihi, predpostavimo, da je mož med potovanjem zagledal veliko prostranstvo vode, katere ta stran obale je bila nevarna in strašljiva in katere daljna obala je bila varna in ni bila strašljiva, vendar ni bilo nobene ladje ali mostu, da bi človek lahko prišel na nasprotno obalo. Pomislil je: ‘Tukaj je to prostranstvo vode, katere ta stran obale je nevarna in strašljiva in katere daljna obala je varna in ni strašljiva, vendar ni nobene ladje ali mostu, da bi človek lahko prišel na nasprotno obalo. Kaj ko bi nabral travo, vejice, veje in liste in jih povezal skupaj v splav in s podporo splava in z naporom svojih rok in nog, prišel varno preko do nasprotne obale.’ In potem je mož nabral travo, vejice, veje in liste, jih povezal skupaj v splav in s podporo splava in z naporom svojih rok in nog prišel varno preko do nasprotne obale. Potem, ko je prišel preko in prispel na drugo stran obale, bi lahko takole pomislil: ‘Ta splav je bil zelo koristen zame, ker sem z njegovo podporo in z naporom svojih rok in nog varno prišel na drugo stran obale. Kaj če bi ga dvignil na svojo glavo ali naložil na rame in potem z njim šel kamorkoli bi hotel.’ Sedaj, menihi, kaj mislite? Če bi tako naredil, ali bi ta mož naredil tako, kot se naj naredi s tem splavom?”

“Ne, častiti gospod.”

“Kaj naj bi ta mož naredil s tem splavom? Tukaj, menihi, ko bi ta mož prečkal in prispel na drugo obalo, bi lahko pomislil takole: ‘Ta splav je bil zelo koristen zame, ker sem z njegovo pomočjo in z naporom svojih rok in nog varno prišel na drugo obalo. Kaj če bi ga odvlekel na suho ali ga spustil v vodo in potem bi odšel kamorkoli bi hotel.’ Sedaj, menihi, tako bi moral ta mož narediti s tem splavom. Tako sem vam pokazal, kako je Dhamma podobna splavu, ki je namenjen temu, da vas prenese na drugo obalo, ne pa da se ga oprimete.

14. Menihi, ko spoznate, da je Dhamma podobna splavu, bi morali celo opustiti učenje, kaj šele stvari, ki nasprotujejo učenju.

 

(STALIŠČA ZA POGLEDE)

15. Menihi, tukaj je šest stališč za poglede. Katerih šest? Menihi, nepoučena običajna oseba, ki nima spoštovanja do plemenitih in je nevešča in nedisciplinirana v svoji Dhammi, ki nima spoštovanja do pravega človeka in je nevešča in nedisciplinirana v svoji Dhammi, tako jemlje materijo: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ On tako jemlje občutke: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ On tako jemlje zaznavo: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ On tako razume tvorbe: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ On jemlje kar se vidi, sliši, občuti, spozna, s čemer se sreča, se je zaželelo in mentalno razmišljalo, tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’ In to stališče za poglede, namreč, ‘To kar je sebstvo je Svet; po smrti bom trajen, večen, nespremenljiv; ne bom predmet sprememb, trajal bom tako dolgo, kot večnost’—tudi to stališče on jemlje tako: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo.’

16. Menihi, dobro poučeni plemeniti učenec, ki spoštuje plemenite in je spreten in discipliniran v svoji Dhammi, ki ima spoštovanje do pravega človeka in je spreten in discipliniran v svoji Dhammi, jemlje materijo tako: ‘To ni moje; to nisem jaz; to ni moje sebstvo.’ On tako jemlje občutke: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ On tako jemlje zaznavo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ On tako jemlje tvorbe: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ On jemlje kar se vidi, sliši, občuti, spozna, s čemer se sreča, se je zaželelo, mentalno razmišljalo, takole: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ In to stališče za poglede, namreč, ‘To kar je sebstvo je Svet; po smrti bom trajen, večen, nespremenljiv, ne bom predmet sprememb; vztrajal bom tako dolgo, kot večnost’—tudi to stališče on jemlje tako: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.

17. Ker jemlje to tako, on ni vznemirjen glede tega, kar ne obstaja.”

 

(VZNEMIRJENOST)

18. Ko je bilo to izrečeno, je neki menih vprašal Blaženega: “Častiti gospod, ali je lahko vznemirjenost glede tega, kar na zunaj ne obstaja?”

” To je lahko, menih, ” je rekel Blaženi. ”Menih, nekdo misli takole: ‘Ojoj, to sem imel! Ojoj, tega nimam več! Ojoj, ko bi to imel! Ojoj, tega ne dobim!’ Potem on objokuje, se žalosti in toži, se udarja po prsih in postane zmeden. Tako obstaja vznemirjenost o tem, kar na zunaj ne obstaja.”

19. “Častiti gospod, ali je lahko, da ni vznemirjenosti o tem, kar na zunaj ne obstaja?”

“To je lahko, menih, ” je rekel Blaženi. “ Menih, nekdo ne misli takole: ‘Ojoj, to sem imel! Ojoj, tega nimam več! Ojoj, ko bi to imel! Ojoj, tega ne dobim!’ Potem ne objokuje, se ne žalosti in ne toži, se ne udarja po prsih in ne postane zmeden. Tako ne obstaja vznemirjenost o tem, kar na zunaj ne obstaja.”

20. “Častiti gospod, ali lahko obstaja vznemirjenost o tem, kar ne obstaja na znotraj?”

“ To je lahko, menih, ” je rekel Blaženi. “ Menih, nekdo ima tak pogled: ‘To, kar je sebstvo, je Svet; po smrti bom trajen, večen, nespremenljiv, ne bom predmet sprememb; vztrajal bom tako dolgo, kot večnost’.’ On sliši Tathāgato ali učenca Tathāgate učiti Dhammo o odstranitvi vseh stališč do pogledov, fiksiranosti, vdanosti in teženj do pogledov, o umiritvi vseh tvorb, o opustitvi vseh vezi, za uničenje hrepenenja, za brezstrastnost, za prenehanje, za Nibbāno. On misli takole: ‘Tako, jaz bom uničen! Jaz bom propadel! Ne bo me več!’ Potem objokuje, se žalosti in toži, se udarja po prsih in postane zmeden. Zato je vznemirjenost o tem, kar ne obstaja na znotraj.”

21. “Častiti gospod, ali je lahko, da ni vznemirjenosti o tem, kar ne obstaja na znotraj?”

“To je lahko, menih, ” je rekel Blaženi. “ Menih, nekdo nima pogleda: ‘To kar je sebstvo je svet…vztrajal bom tako dolgo kot večnost.’ On sliši Tathāgato ali učenca Tathāgate učiti Dhammo o odstranitvi vseh stališč do pogledov, fiksiranosti, vdanosti in teženj do pogledov, o umiritvi vseh tvorb, o opustitvi vseh vezi, za uničenje hrepenenja, za brezstrastnost, za prenehanje, za Nibbāno. On ne misli takole: ‘Tako, jaz bom uničen! Jaz bom propadel! Ne bo me več!’ Potem ne objokuje, se ne žalosti in ne toži, se ne udarja po prsih in ne postane zmeden. Zato ne obstaja vznemirjenosti o tem, kar ne obstaja na znotraj.”

 

(NESTALNOST IN NESEBSTVO)

22. “Menihi, lahko si upravičeno pridobite mišljenje, da posest, ki je trajna, večna, nespremenljiva, ne bo predmet sprememb in da lahko vztraja tako dolgo, kot večnost. Vendar, ali vidite kakšno takšno posest, menihi?”—“Ne, častiti gospod.”—“Dobro, menihi. Tudi jaz ne vidim nobene posesti stvari, ki je trajna, večna, nespremenljiva, ni predmet sprememb in da lahko vztraja tako dolgo, kot večnost.

23. Menihi, lahko se upravičeno držite sebstva, kar ne bo prebudilo skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa v tem, ki se ga oprime. Vendar, ali vidite kakršnokoli takšno sebstvo, menihi?”—“Ne, častiti gospod.”—“Dobro, menihi. Tudi jaz ne vidim nobenega sebstva, ki bi ne prebudilo skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa v tem, ki se tega oprime.

24. Menihi, lahko si upravičeno vzamete kot podporo to, da pogled, ki ne bi prebudil skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa v tem, ki to vzame kot podporo. Vendar, ali vidite kakršnokoli podporo pogledom, menihi?”—“Ne, častiti gospod.”—“Dobro, menihi. Tudi jaz ne vidim nobene podpore pogledom, ki bi ne prebudili skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa v tem, ki to vzame kot podporo.

25. Menihi, če obstaja sebstvo, ali bi bilo moje, kar pripada sebstvu?”—“ Da, častiti gospod.”—“Ali, če obstaja to, kar pripada sebstvu, ali bi bilo moje sebstvo?”—“ Da, častiti gospod.”—“Menihi, ker sebstvo in to kar pripada sebstvu ni razumljeno kot resnično in uveljavljeno, potem to stališče za poglede, namreč, ‘To, kar je sebstvo je Svet; po smrti bom trajen, večen, nespremenljiv, ne bom predmet sprememb; vztrajal bom tako dolgo, kot večnost’—ne bi bilo do skrajnosti in popolnoma neumno učenje?”

“Kaj drugega bi lahko bilo, častiti gospod, kot pa do skrajnosti in popolnoma neumno učenje?”

26. “Menihi, kaj mislite? Ali je materija trajna ali nestalna?”—“Nestalna, častiti gospod.”—“Ali je to kar je nestalno trpljenje ali sreča?”—“Trpljenje, častiti gospod.”—“Ali je to kar je nestalno, trpljenje in podvrženo spremembi, primerno jemati takole: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?”—“Ne, častiti gospod.”

“Menihi, kaj mislite? Je občutek…Je zaznavanje…So tvorbe…Je zavedanje trajno ali nestalno?” —“Nestalno, častiti gospod.”—“Je to, kar je nestalno trpljenje ali sreča?”—“Trpljenje, častiti gospod.”—“Je to, kar je nestalno, trpljenje in podvrženo spremembi, primerno jemati takole: ‘To je moje, to sem jaz, to je moje sebstvo’?”—“Ne, častiti gospod.”

27.“Zato, menihi, vsaka vrsta materije, pa če pretekla, bodoča ali sedanja, notranja ali zunanja, groba ali fina, manjvredna ali večvredna, blizu ali daleč, vsaka materija se naj vidi tako, kot je v resnici, s pravo modrostjo: ‘Ne, to ni moje; ne, to nisem jaz; ne, to ni moje sebstvo.’ Vsaka vrsta občutka, pa če…Vsaka vrsta zaznave, pa če…Vsaka vrsta tvorb, pa če…Vsaka vrsta zavedanja, pa če pretekla, bodoča ali sedanja, notranja ali zunanja, groba ali fina, manjvredna ali večvredna, blizu ali daleč, vse zavedanje se naj vidi tako, kot je v resnici, s pravo modrostjo: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’

28. Videno tako, menihi, dobro poučeni plemeniti učenec postane razočaran z materijo, razočaran z občutki, razočaran z zaznavanjem, razočaran s tvorbami, razočaran z zavedanjem.

29. Ko je razočaran, postane brezstrasten. Skozi razočaranje postane njegov um osvobojen. Ko je osvobojen, pride vedenje: ‘Osvoboditev.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, ni več vračanja v katerokoli obliko bivanja.’

 

(ARAHANT)

30. Menihi, tak menih se imenuje tisti, čigar ograda je bila dvignjena, čigar jarek je bil zasut, čigar opornik je bil izruvan, ki nima zapaha, plemeniti, čigar zastava je spuščena, čigar breme je odloženo, ki je osvobojen spon.

31. In kako je menih nekdo, čigar ograda je bila dvignjena? Tukaj je menih zapustil nevednost, jo odstranil pri korenini, jo napravil kakor štrcelj roke in ga odstranil, tako da ni več predmet bodočega rojevanja. Tako je ta menih nekdo, kateremu je bila ograda dvignjena.

32. In kako je menih nekdo, čigar jarek je bil zasut? Tukaj je menih zapustil krog rojstev, ki prinašajo obnovljeno bitje, jo odstranil pri korenini… tako da ni več predmet bodočega rojevanja. Tako je ta menih nekdo, čigar jarek je bil zasut.

33. In kako je menih nekdo, čigar opornik je bil izruvan? Tukaj je menih zapustil hrepenenje, ga odstranil pri korenini… tako da ni več predmet bodočega rojevanja. Tako je ta menih nekdo, čigar opornik je bil izruvan.

34. In kako je menih nekdo, ki nima zapaha? Tukaj je menih zapustil pet nižjih ovir, jih odstranil pri korenini…… tako da niso več predmet bodočega rojevanja. Tako je ta menih nekdo, ki nima zapaha.

35. In kako je menih plemeniti, čigar zastava je spuščena, čigar breme je odloženo, ki je osvobojen spon? Tukaj je menih zapustil pojem ‘jaz sem’ ga odstranil pri korenini…tako da ni več predmet bodočega rojevanja. Na tak način je menih plemenitež, čigar zastava je spuščena, čigar breme je odloženo, ki je osvobojen spon.

36. Menihi, ko bogovi z Indro, z Brahmo in s Pajāpati iščejo meniha, ki je na tak način osvobojen v umu, ne najdejo ničesar, za kar bi lahko rekli: ‘Zavest tega, ki je minul, je podprta s tem.’ Zakaj je tako? Ta, ki je minul, pravim, ga ni mogoče najti tukaj in sedaj.

 

(NAPAČNA PREDSTAVITEV TATHĀGATE)

37. Ko je tako govoril, menihi, tako razglašal, sem bil neutemeljeno, brezuspešno, lažno in krivično napačno predstavljen od nekih samotarjev in brahminov: ‘Samotar Gotama je nekdo, ki zapeljuje; on uči propad, uničenje, iztrebljenje obstoječega bitja.’ Ker jaz nisem in ker tega ne razglašam, sem bil neutemeljeno, brezuspešno, lažno in krivično napačno predstavljen od nekih samotarjev in brahminov: ‘Samotar Gotama je nekdo, ki zapeljuje; on uči propad, uničenje, iztrebljenje obstoječega bitja.’

38. Menihi, tako prej kot sedaj je to, kar učim, trpljenje in prenehanje trpljenja. Če drugi zlorabljajo, zmerjajo, grajajo in nadlegujejo Tathāgato zaradi tega, Tathāgata na ta račun ne čuti nadlegovanja, zagrenjenosti ali potrtosti srca. In če drugi častijo, spoštujejo, cenijo in obožujejo Tathāgato zaradi tega, Tathāgata na ta račun ne čuti užitka, veselja ali vznesenosti srca. Če drugi častijo, spoštujejo, cenijo in obožujejo Tathāgato zaradi tega, Tathāgata na ta račun misli tako: Oni zame izvajajo takšna dela, z ozirom na to, kar je bilo prej v celoti razumljeno.’

39. Zato, menihi, če te drugi zlorabljajo, zmerjajo, grajajo in nadlegujejo, na ta račun ne bi smel vzdrževati nobenega nadlegovanja, zagrenjenosti ali potrtosti srca. In če te drugi častijo, spoštujejo, cenijo in obožujejo, se zaradi tega ne bi smeli odobravati nobenega užitka, veselja ali vznesenosti srca. Če te drugi častijo, spoštujejo, cenijo in obožujejo, bi moral na ta račun misliti tako: ‘Oni za nas izvajajo takšna dela, z ozirom na to, kar je bilo prej v celoti razumljeno.’

 

(NI VAŠE)

40. Zato, menihi, karkoli ni vaše, to opustite; ko ste opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče. Kaj je to, kar ni vaše? Materija ni vaša. Opustite jo. Ko ste jo opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče. Občutek ni vaš. Opustite ga. Ko ste ga opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče. Zaznava ni vaša. Opustite jo. Ko ste jo opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče. Tvorbe niso vaše. Opustite jih. Ko ste jih opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče. Zavedanje ni vaše. Opustite ga. Ko ste ga opustili, vas bo to vodilo do vaše dolgotrajne dobrobiti in sreče.

41. Menihi, kaj mislite? Če bi ljudje odnesli travo, palice, veje in liste iz Jetajevega gozdička, ali jih zažgali, ali naredili s tem kar bi hoteli, ali bi pomislili: ‘Ljudje nas odnašajo ali nas sežigajo ali delajo z nami kar hočejo’?”—“Ne, častiti gospod. Zakaj ne? Ker to ni niti naše sebstvo niti nekaj, kar pripada našemu sebstvu.”—“Tako tudi, menihi, karkoli ni vaše, opustite; ko ste to opustili, vas bo to vodilo do dolgotrajne dobrobiti in sreče. Kaj je to, kar ni vaše? Materija ni vaša…Občutki niso vaši…Zaznava ni vaša…Tvorbe niso vaše…Zavedanje ni vaše. Opustite ga. Ko ste ga opustili, vas bo to vodilo do dolgotrajne dobrobiti in sreče.

 

(V TEJ DHAMMI)

42. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna, odprta, očividna in brez potrebnih popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna, odprta, očividna in brez potrebnih popravkov, tako ni bodočih ciklov bivanja v primeru teh menihov, ki so arahanti z uničenimi vplivi, ki so živeli sveto življenje, naredili kar je bilo potrebno, odložili breme, dosegli svoj lasten cilj, uničili okove eksistence in so popolnoma osvobojeni skozi končno znanje.

43. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna…brez popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna…brez potrebnih popravkov, ti menihi, ki so opustili pet nižjih ovir, se morajo še enkrat spontano ponovno pojaviti (v Čisti deželi) in tam doseči končno Nibbāno, brez da se bodo še kdaj povrnili iz tistega sveta.

44. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna…brez popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna…brez potrebnih popravkov, ti menihi, ki so opustili tri ovire in oslabili poželenje, sovraštvo in zablodo, so vsi enkrat povratniki, ki se enkrat vrnejo na ta svet, da napravijo konec trpljenja.

45. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna…brez popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna…brez potrebnih popravkov, so vsi ti menihi, ki so opustili tri okove, vstopili v tok in niso več predmet pogube in so vezani za osvoboditev in na poti k razsvetljenju.

46. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna…brez potrebnih popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna…brez popravkov, ti menihi, ki so sledilci Dhamme ali sledilci vere, so vsi na poti k razsvetljenju.

47. Menihi, Dhamma, ki sem jo dobro razglasil, je jasna, odprta, očividna in brez potrebnih popravkov. V Dhammi, ki sem jo dobro razglasil, ki je jasna, odprta, očividna in brez potrebnih popravkov, ti ki imajo dovolj vere v mene, dovolj ljubezni do mene, so vsi na poti v nebesa.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / december 2014

 

© SloTheravada, 2016

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.