(MN 63) Cūḷamālunkya Sutta - Kratko učenje Mālunkyāputti

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Ko je bil častiti Mālunkyāputta v samoti, mu je na misel prišlo sledeče: “Teh špekulativnih pogledov Blaženi ni razodel, bili so odloženi na stran in jih je zavrnil, namreč: ‘Svet je večen’ in ‘svet ni večen’, ‘svet je omejen’ in ‘svet je neomejen’, ‘duša je ista kot telo’ in ‘duša je ena stvar in telo je druga’, in ‘po smrti Tathāgata obstaja’ in ‘po smrti Tathāgata ne obstaja’ in ‘po smrti Tathāgata obstaja in ne obstaja’ in ‘po smrti Tathāgata niti obstaja niti ne obstaja. Blaženi mi tega ni razodel in tega dejstva ne odobravam in sprejemam, zato bom šel do Blaženega in ga vprašal o pomenu tega. Če mi razodene, da ‘svet je večen’… ali ‘po smrti Tathāgata niti obstaja, niti ne obstaja,’ potem bom živel sveto življenje pod njegovim vodstvom. Če mi tega ne razodene, potem bom opustil prakso in se vrnil v posvetno življenje.” 

(ŠPEKULATIVNI POGLEDI)

3. Ko je bil večer, je častiti Mālunkyāputta prišel iz samote in odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil je sedel na stran in mu rekel:

“Častiti gospod, ko sem bil v samoti, se je v mojem umu pojavila misel: ‘Obstajajo špekulativni pogledi, ki jih Blaženi ni razodel .… Če mi tega ne razodene, bom opustil prakso in se vrnil v posvetno življenje.’ Če Blaženi ve ‘svet je večen,’ naj mi Blaženi razodene ‘svet je večen’. Če Blaženi ve ‘svet ni večen,’ naj mi Blaženi razodene ‘svet ni večen.’ Če Blaženi ne ve ‘svet je večen’ ali ‘svet ni večen,’ potem je pošteno do tega, ki ne ve in ne vidi, da mu reče: ‘Jaz ne vem in ne vidim.’

Če Blaženi ve ‘svet je končen,’ … ‘svet je neomejen, ’ ... ‘duša je ista kot telo,’ ... ‘duša je ena stvar in telo je druga,’ … ‘po smrti Tathāgata obstaja,’ … ’po smrti Tathāgata ne obstaja.’ … Če Blaženi ve ‘po smrti Tathāgata tako obstaja in ne obstaja,’ naj mi Blaženi to razodene. Če Blaženi ve ‘po smrti Tathāgata niti obstaja niti ne obstaja,’ naj mi Blaženi to razodene. Če Blaženi ne ve ali ‘po smrti Tathāgata obstaja, kot ne obstaja’ ali ‘po smrti Tathāgata niti obstaja, niti ne obstaja,’ potem je pošteno do tega, ki ne ve in ne vidi, da mu reče: ‘Jaz ne vem in ne vidim.’

4. “Mālunkyāputta, sem ti kdaj rekel: ‘Pridi, Mālunkyāputta, živi sveto življenje pri meni in jaz ti bom razodel “svet je večen” … ali “po smrti Tathāgata niti obstaja, niti ne obstaja”’?”—“Ne, častiti gospod.”—“Ali si mi kdaj rekel: ‘Jaz bom živel sveto življenje pod Blaženim, in Blaženi mi bo razodel “svet je večen” …, ali “po smrti Tathāgata niti obstaja, niti ne obstaja”’?”—“Ne, častiti gospod.”—“Če je to tako, zapeljani mož, kdo si ti in komu si vdan?

5. Če bi kdorkoli rekel: ‘Jaz ne bom živel svetega življenja pod Blaženim, dokler mi Blaženi ne razodene “svet je večen” …, ali “po smrti Tathāgata niti obstaja, niti ne obstaja,”’ bi to še vedno ostalo nerazodeto od Tathāgate in bi medtem ta oseba umrla. Predpostavimo, Mālunkyāputta, da bi bil mož ranjen s puščico, ki bi bila na debelo namazana s strupom, in bi njegovi prijatelji in tovariši, pripadniki njegovega naroda in sorodniki pripeljali zdravnika, da bi ga pozdravil. Mož bi rekel: ‘Ne dovolim zdravniku izpuliti puščice, dokler ne izvem, ali je bil mož, ki me je ranil kšatrij, brahman, vaišja ali šudra.’ In on bi rekel: ‘Zdravniku ne bom dovolil izpuliti puščice, dokler ne izvem imena in naroda moža, ki me je ranil, … dokler ne izvem, ali je bil mož, ki me je ranil, visok, majhen ali srednje velikosti, … dokler ne izvem, ali je bil mož, ki me je ranil, temen, rjav, ali zlate barve kože, … dokler ne izvem, ali mož, ki me je ranil, živi v vasi ali v mestu, … dokler ne izvem, ali je bil lok, s katerim sem ranjen dolg ali pa je bil samostrel, … dokler ne izvem, ali je bila na loku, s katerim sem ranjen, tetiva iz vlaken trsa, mišice, konoplje ali lubja, … dokler ne izvem, ali je bila puščica, ki me je ranila, iz divjega lesa ali vzgojenega, … dokler ne izvem, s kakšno vrsto perja je bila opremljena puščica, ki me je ranila — ali od jastreba, čaplje, sokola, pava ali štorklje, … dokler ne izvem, s kakšno vrsto tetive je bila povezana puščica, ki me je ranila — ali od vola, bivola, jelena ali opice, … dokler ne izvem, kakšne vrste je bila konica puščice, ki me je ranila — ali iz žeblja, britve ali zaobljena ali bodičasta ali iz zoba živali ali šilaste oblike.’

Vse to temu možu še vedno ne bi bilo znano in medtem bi umrl. Tako tudi, Mālunkyāputta, če bi kdorkoli rekel: ‘Jaz ne bom živel svetega življenja pri Blaženem, dokler mi Blaženi ne razodene: “Ta svet je večen” … ali “Po smrti Tathāgata niti obstaja niti ne obstaja,”’ bi to bilo še vedno nerazodeto od Tathāgate in bi med tem ta oseba umrla.

6. Mālunkyāputta, če obstaja pogled ‘svet je večen,’ se sveto življenje ne more živeti, in če obstaja pogled ‘svet ni večen,’ se sveto življenje ne more živeti. Če obstaja pogled ‘svet je večen’ ali pogled ‘svet ni večen,’ je tu rojstvo, starost in smrt, žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska, čigar uničenje razglašam tukaj in sedaj.

Če obstaja pogled ‘svet je končen’ ... ‘svet je neskončen’ ... ‘duša je ista kot telo’ ... ‘duša je ena stvar in telo druga’ … ‘po smrti Tathāgata obstaja’ … ‘po smrti Tathāgata ne obstaja,’ se sveto življenje ne more živeti … Če obstaja pogled ‘po smrti Tathāgata obstaja in ne obstaja,’ se sveto življenje ne more živeti, in če obstaja pogled ‘po smrti Tathāgata niti ne obstaja niti ne obstaja,’ se sveto življenje ne more živeti. Če obstaja pogled ‘po smrti Tathāgata tako obstaja in ne obstaja’ ali pogled ‘po smrti Tathāgata niti obstaja niti ne obstaja,’ je tukaj rojstvo starost, smrt, žalost, tožba, bolečina, nezadovoljstvo in stiska, čigar uničenje razglašam tukaj in sedaj.

(RAZODETO IN NERAZODETO)

7. Zato, Mālunkyāputta, zapomni si, kaj sem pustil nerazodetega kot nerazodeto in zapomni si, kaj sem razodel kot razodeto. In kaj sem pustil nerazodeto? ‘Svet je večen’ — sem pustil nerazodeto. ‘Svet ni večen’ — sem pustil nerazodeto. ‘Svet je končen’ — sem pustil nerazodeto. ‘Svet je neskončen’ — sem pustil nerazodeto. ‘Duša je ista kot telo’ — sem pustil nerazodeto. ‘Duša je ena stvar in telo je druga’ — sem pustil nerazodeto. ‘Po smrti Tathāgata obstaja’ — sem pustil nerazodeto. ‘Po smrti Tathāgata ne obstaja’ — sem pustil nerazodeto. ‘Po smrti Tathāgata obstaja in ne obstaja’ — sem pustil nerazodeto. ‘Po smrti Tathāgata niti obstaja niti ne obstaja’ — sem pustil nerazodeto.

8. Zakaj sem pustil to nerazodeto? Ker je to nekoristno, ne pripada k temeljem duhovnega življenja, ne vodi do razočaranja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do Nibbāne. Zato sem to pustil nerazodeto.

9. In kaj sem razodel? ‘To je neprijetnost’ — sem razodel. ‘To je vzrok neprijetnosti’ — sem razodel. ‘To je prenehanje neprijetnosti’ — sem razodel. ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti’— sem razodel.

10. Zakaj sem to razodel? Ker je koristno, pripada k temeljem svetega življenja, vodi do razočaranja, do razstrastenja, do prenehanja, do miru, do direktne vednosti, do prebujenja, do Nibbāne. Zato sem to razodel.

Zato, Mālunkyāputta, zapomni si, kaj sem pustil nerazodeto kot nerazodeto in zapomni si kaj sem razodel kot razodeto.”

To je tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Mālunkyāputta je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.[1]

Opombe

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
prevod: Bojan Božič/maj 2024