(MN 93) Assalāyana Sutta - Mladeniču Assalāyani

 

1.Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka.

2. Ob tem času se je zaradi poslov ali česa drugega petsto brahminov iz različnih provinc zadrževalo v Sāvatthīju. Ti brahmini so si mislili: “Ta samotar Gotama opisuje očiščenje za vse štiri kaste.[1] Kdo je sposoben razpravljati z njim o tej trditvi?”

3. Ob tej priložnosti se je v Sāvatthīju zadrževal brahminski učenjak, po imenu Assalāyana. Mlad, s pobrito glavo, star šestnajst let, je bil mojster treh Ved z njenimi besedili, liturgijo, fonetiko, etimologijo in zgodovino; strokovnjak v filologiji in slovnici, bil je v celoti seznanjen z naravno filozofijo in z znamenji za velikega moža. Brahmini so pomislili: “Tu v Sāvatthīju je mladi brahminski učenjak z imenom Assalāyana. Mlad…popolno podkovan v naravni filozofiji in v znamenjih za velikega moža. On bo sposoben razpravljati s samotarjem Gotamo o tej trditvi.”

4. Tako so brahmini odšli k brahminskemu učenjaku Assalāyani in mu rekli: “Mojster Assalāyana, ta samotar Gotama opisuje očiščenje za vse štiri kaste. Naj mojster Assalāyana gre in oporeka samotarju Gotami o tej izjavi.”

Ko je bilo to rečeno, je brahminski učenjak Assalāyana odgovoril: “Gospodje, samotar Gotama je ta, ki govori Dhammo. S temi, ki govorijo Dhammo, je težko razpravljati. S samotarjem Gotamo nisem sposoben razpravljati o tej izjavi.”

Drugič so mu brahmini rekli: "Mojster Assalāyana, ta samotar Gotama opisuje očiščenje za vse štiri kaste. Naj mojster Assalāyana gre in oporeka samotarju Gotami o tej izjavi. Ker si zaključil urjenje za popotnika, mojster Assalāyana."

Drugič je brahminski učenjak Assalāyana odgovoril: “Gospodje, samotar Gotama je ta, ki govori Dhammo. S temi, ki govorijo Dhammo, je težko razpravljati. S samotarjem Gotamo nisem sposoben razpravljati o tej izjavi.”

Tretjič so mu brahmini rekli: "Mojster Assalāyana, ta samotar Gotama opisuje očiščenje za vse štiri kaste. Naj mojster Assalāyana gre in oporeka samotarju Gotami o tej izjavi. Ker si zaključil urjenje za popotnika, mojster Assalāyana. Naj mojster Assalāyana ne bo premagan, ne da bi se niti boril.”

Ko je bilo to rečeno jim je brahminski učenjak Assalāyana odgovoril: “Sigurno, gospodje, nisem vas zadovoljil, ko sem rekel: ‘Samotar Gotama je ta, ki govori Dhammo.’ S temi, ki govorijo Dhammo, je težko razpravljati. S samotarjem Gotamo nisem sposoben razpravljati o tej izjavi. Pa vendar, gospodje, na vaše povabilo bom šel.”

5. Potem je brahminski učenjak Assalāyana odšel z velikim številom brahminov do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljudnosten in družaben pogovor končan je sedel na stran in rekel Blaženemu: “Mojster Gotama, brahmini govorijo: ‘Brahmini so najvišja kasta, tej so ostale kaste manjvredne; brahmini so kasta najsvetlejše polti, vse druge kaste so temnejše; samo brahmini so očiščeni, ne pa ne-brahmini; samo brahmini so sinovi Brahme, potomci Brahme, rojeni iz njegovih ust, rojeni od Brahme, ustvarjeni od Brahme, dediči Brahme.’ Kaj pravi mojster Gotama o tem?”

“Assalāyana, za brahminske ženske se vidi, da imajo menstruacijo, postanejo noseče, rodijo in dojijo.[2] In čeprav so ti brahmini rojeni iz trebuha, pravijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... samo brahmini so sinovi Brahme, potomci Brahme, rojeni iz njegovih ust, rojeni od Brahme, ustvarjeni od Brahme, dediči Brahme.’”

6. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmini še vedno mislijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Si slišal, da v Yoni in Kamboji[3] in v drugih tujih deželah obstajajo le dve kasti, gospodarji in sužnji in da gospodarji postanejo sužnji in sužnji postanejo gospodarji?”

“Tako sem slišal, gospod.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s podporo česa [avtoritete] brahmini v tem primeru pravijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

7. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmini še vedno mislijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana?[4] Recimo, da plemeniti ubija živa bitja, jemlje kar mu ni dano, se neprimerno obnaša v spolnosti, lažnivo, zlobno, ostro govori, opravlja, je pohlepen, ima zlonameren um in napačen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, bo le on [verjetno] prerojen v stanje bede, na slabo mesto, v nižji svet, v pekel – in ne brahmin? Recimo trgovec…delavec je ubil živa bitja … in ima napačen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se bo le on [verjetno] ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na nesrečnem mestu, v pogubi, celo v peklu – in ne brahmin?”

“Ne, mojster Gotama. Čeprav je plemeniti ali brahmin ali trgovec ali delavec – ti iz vseh štirih kast, ki ubijajo živa bitja… in ima napačen pogled, se bo ob razpadu telesa, po smrti, [verjetno] ponovno pojavil v stanje prikrajšanja, na nesrečnem mestu, v pogubi, celo v peklu.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s pomočjo česa [avtoritete] brahmini v tem primeru rečejo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

8. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmini še vedno mislijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da se brahmin vzdrži od ubijanja živih bitij, jemanja kar mu ni dano, neprimernega obnašanja v spolnosti, lažnivega, zlobnega, ostrega govora, opravljanja, in ni pohlepen, ima um brez zlonamernosti in ima pravilen pogled. Ob razpadu telesa, po smrti, se bo le on [verjetno ] ponovno pojavil na srečnem mestu, celo v nebeškem svetu – in ne plemeniti, ali trgovec ali delavec?”

“Ne, mojster Gotama. Tako plemeniti, brahmin, trgovec ali delavec – ti iz vseh štirih kast, ki se vzdržijo ubijanja živih bitij … in imajo pravilni pogled, se bodo ob razpadu telesa, po smrti, [verjetno] ponovno pojavili na srečnem mestu, celo v nebeškem svetu.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s podporo česa [avtoritete] brahmini v tem primeru pravijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

9. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmini še vedno mislijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Je samo brahmin sposoben razvijati um ljubeče prijaznosti proti tem kraju, brez sovraštva in brez zlonamernosti, in ne plemeniti, ali trgovec ali delavec?”

“Ne, mojster Gotama. Tako plemeniti, brahmin, trgovec ali delavec – ti iz vseh štirih kast so sposobni razvijanja uma ljubeče prijaznosti proti tem kraju, brez sovraštva in brez zlonamernosti.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s podporo česa [avtoritete] brahmini v tem primeru pravijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

10. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmini še vedno mislijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Je samo brahmin sposoben vzeti kopalno krtačo in milo, iti do reke in iz sebe sprati prah in umazanijo, in ne plemeniti, ali trgovec, ali delavec?”

“Ne, mojster Gotama. Tako vojščak, brahmin, trgovec ali delavec – ti iz vseh štirih kast so sposobni vzeti kopalno krtačo in milo, iti do reke in iz sebe sprati prah in umazanijo.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s podporo česa [avtoritete] brahmini v tem primeru pravijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

11. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmini še vedno mislijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da posvečeni plemeniti kralj zbere tu sto mož različnih porekel in jim reče: ‘Gospodje, naj ti, ki so bili rojeni v plemenu plemenitih ali v brahminskem ali v kraljevem plemenu, vzamejo pet paličic lesa sāle, lesa salale, sandalovega lesa ali padumakovega lesa in prižgejo ogenj in naredijo toploto. In naj prav tako vsak, ki je bil rojen v plemenu izobčencev, v plemenu lovcev, v plemenu pletilcev vrbja, v plemenu kolarjev ali v plemenu smetarjev, vzame pet paličic narejenih iz lesa korita za pse ali za prašiče, iz smetnjaka ali iz lesa ricinusa in jih prižge in napravi toploto.’

Kaj misliš, Assalāyana? Ko je ogenj prižgan in narejena toplota s strani nekoga iz prve skupine, bo imel ta ogenj plamen, barvo in sevanje in ali bi bilo mogoče, da bi ga uporabili za to, za kar se uporablja ogenj, medtem, ko bi ogenj, ki ga prižge in naredi toploto nekdo iz druge skupine, ne imel plemena, barve in ne sevanja in ga ne bi mogli uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj?”

“Ne, mojster Gotama. Ko nekdo iz prve skupine prižge ogenj in se naredi toplota, bo ta ogenj imel plamen, barvo in sevanje in ga bo mogoče uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj. In ko nekdo iz druge skupine prižge ogenj in naredi toploto, bo tudi ta ogenj imel plamen, barvo in sevanje in ga bo mogoče uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj. Vsak ogenj ima plamen, barvo in sevanje in vsak ogenj je mogoče uporabiti za to, za kar se uporablja ogenj.”

“Potem, z močjo česa [argumenta] ali s podporo česa [avtoritete] brahmini v tem primeru pravijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme’?”

12. “Čeprav to pravi mojster Gotama, brahmini še vedno mislijo: ‘Brahmini so najvišja kasta ... dediči Brahme.’”

“Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da bi mlad plemeniti živel z brahminskim dekletom in bi se iz njune zveze rodil sin. Naj bi se sin, rojen iz mladega plemenitega in brahminskega dekleta, štel za plemenitega po očetu ali brahmina po materi?”

“On se lahko šteje za oboje, mojster Gotama.”

13. “Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da bi mladi brahmin živel s plemenitim dekletom in bi se iz njune zveze rodil sin. Ali naj bi se sin, rojen iz brahminskega mladeniča in plemenitega dekleta, šteje za plemenitega po materi ali brahmina po očetu?”

“On se lahko šteje oboje, mojster Gotama.”

14. “Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da bi se kobila parila z samcem osla in bi se kot rezultat rodilo žrebe. Ali se naj bi žrebe štelo za konja po materi ali za osla po svojem očetu?”

“To je mula, mojster Gotama, ker ne spada v nobeni od obeh vrst. V tem zadnjem primeru vidim razliko, vendar ne vidim razlike v nobenem od prejšnjih primerov.”

15. “Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da sta dva brahminska študenta, ki sta brata, rojena od iste matere, eden marljiv in inteligenten in drugi niti marljiv niti inteligenten. Katerega od obeh bi brahmini najprej nahranili na pogrebni pogostitvi ali pri obredni daritvi ali pri žrtveni gostiji ali pri pojedini za goste?”

“Ob takih priložnostih, bi brahmini najprej nahranili tistega, ki je marljiv in inteligenten, mojster Gotama; ker kako bi to, kar je dano temu, ki ni niti priden niti marljiv, prineslo dober plod?”                       

16. “Kaj misliš, Assalāyana? Recimo, da sta dva študenta brahmina, ki sta brata, rojena od iste matere, eden marljiv in inteligenten, vendar nemoralen in slabega karakterja in eden niti marljiv niti inteligenten, vendar kreposten in dobrega karakterja. Katerega od njih bi brahmini najprej nahranili na pogrebni pogostitvi, ali pri obredni daritvi, ali pri žrtveni gostiji, ali pri pojedini za goste?” 

“Ob takih priložnostih, bi brahmini najprej nahranili tistega, ki ni niti marljiv niti inteligenten, ampak kreposten in dobrega karakterja, mojster Gotama; ker kako bi to, kar je dano temu, ki je nemoralen in slabega karakterja, prineslo dober plod?” 

17. “Prvič, Assalāyana, zavzel si svoje stališče o rojstvu, potem si zavzel svoje stališče o učenju iz svetih tekstov in potem si prišel do tega, da zavzameš stališče na pravi osnovi, da je očiščenje za vse štiri kaste, kakor sem ga jaz opisal.” 

Ko je bilo to rečeno, je brahminski učenjak Assalāyana sedel tiho in pretresen, povešenih ramen in spuščene glave, bil je slabe volje in brez odziva. Ko ga je videl takega, mu je Blaženi rekel:

"Nekoč, Assalāyana, ko se je sedem brahminskih vedežev skupaj posvetovalo v hišicah iz listja v gozdu, se je v njih pojavil ta škodljiv pogled: 'Brahmini so najboljša kasta … so dediči Brahme.' To je slišal[5] vedež Devala Skrivnostni. Uredil si je svoje lase in brado, se oblekel v okrasta oblačila, obul močne sandale, vzel zlato palico in se pojavil na dvorišču sedmih brahminskih vedežev. Ko je hodil gor in dol po dvorišču sedmih brahminskih vedežev, je vedež Devala Skrivnostni takole spregovoril: "Kam so izginili ti spoštovanja vredni brahminski vedeži? Kam so izginili ti spoštovanja vredni brahminski vedeži?" Sedem brahminskih vedežev je pomislilo: 'Kdo hodi gor in dol po dvorišču sedmih brahminskih vedežev in kot vaški tepec govori: " Kam so izginili ti spoštovanja vredni brahminski vedeži? Kam so izginili ti spoštovanja vredni brahminski vedeži?" Dajmo ga prekleti!' Sedem brahminskih vedežev je preklelo vedeža Devalo Skrivnostnega: 'Bodi mrtev, ničvrednež! Bodi mrtev, ničvrednež!' Toda bolj, ko so ga sedmi brahminski vedeži preklinjali, bolj lep, čudovit in postaven je postajal vedež Devala. Sedem brahminskih vedežev je pomislilo; 'Naše asketstvo je zaman, naše sveto življenje je brezplodno; ko smo prej kogarkoli prekleli: "Bodi mrtev, ničvrednež! Bodi mrtev, ničvrednež!" je on vedno postal mrtev; toda bolj ko preklinjamo tega, bolj lep, čudovit in postaven postaja.'

'Gospodje, vaš asketizem ni zaman in vaše sveto življenje ni brezplodno. Toda, gospodje, znebite se vašega sovraštva do mene.'

'Mi opuščamo naše sovraštvo do tebe, gospod. Kdo si?'

'Ste slišali za vedeža Devalo Skrivnostnega, gospodje?' - 'Da, gospod.' - 'Jaz sem ta.'

Potem je sedem brahminskih vedežev odšlo do vedeža Devalo Skrivnostnega in se mu poklonilo. Ta jim je rekel: 'Slišal sem, da se je medtem, ko je sedem brahminskih vedežev prebivalo v hiškah iz listja, pojavil v njih ta škodljivi pogled: "Brahmini so najboljša kasta ... dediči Brahme."' - 'Tako je, gospod.'

'Toda, gospodje, ali veste, če je mati, ki vas je rodila, šla le z brahminom in nikoli z ne-brahminom?' - 'Ne, gospod. '

'Toda, gospodje, ali veste, če je vaše matere mati in sedem generacij nazaj, šla samo z brahminom in nikoli z ne-brahmini?' - 'Ne, gospod.'

'Toda, gospodje, ali veste, če je oče, ki vas je zaplodil, šel samo z brahminsko žensko in nikoli z ne-brahminsko žensko?' - 'Ne, gospod.'

'Toda, gospodje, ali veste, če je oče vašega očeta in sedem generacij nazaj, šel samo z brahminsko žensko in nikoli z ne-brahminsko žensko?' - 'Ne, gospod.'

'Toda, gospodje, ali veste, kako se zgodi sestop embrija?'

'Gospod, mi vemo, kako se zgodi sestop embrija. Gre za združitev matere in očeta in mati je plodna in gandhabba je prisotna. Tako se dogodi sestop embrija skozi združitev teh treh stvari.'[6]

'Potem, gospodje, ali veste zagotovo, če je gandhabba plemeniti ali brahmin ali trgovec ali delavec?'

'Gospod, mi ne vemo zagotovo ali je gandhabba plemeniti ali brahmin ali trgovec ali delavec.'

'Ker je to tako, gospodje, potem kaj ste?'

"'Ker je to tako, gospod, mi ne vemo, kaj smo.'

Sedaj, Assalāyana, celo teh sedem brahminskih vedežev, ko so bili izprašani in navzkrižno zaslišani od vedeža Devale Skrivnostnega o njihovi lastni trditvi o rojstvu, jo je bilo nesposobno podpreti? Toda kako bi jo bil ti, ki sem te izprašal in navzkrižno zasliševal o tvoji obrambi rojstva, sposoben podpreti. Ti, ki se zanašaš na učenja učiteljev, nisi [niti ne primeren] njihov pomočnik Puṇṇa."[7]

Ko je bilo to rečeno, je brahminski učenjak Assalāyana rekel Blaženemu: "Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo obrnjeno, razkril to, kar je bilo skrito, pokazali pot temu, ki se je izgubil ali držali luč v temi, tako da je tisti z dobrim vidom, lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Saṅghi. Od danes, naj se me mojster Gotama zapomni kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče do konca življenja.” 

 

Opombe

[1] Argument v korist te teze je predstavljen v MN 90.10-12

[2] Ta trditev ima namen pokazati da so brahmini rojeni iz žene, kakor so to tudi druga človeška bitja in zato ni podlage za njihovo trditev, da so rojeni iz Brahminih ust.

[3] Yonaje palijski prevod za Ionijo. Kamboja je dežela v severovzhodni indijski "Srednji deželi."

[4] Argument v točkah 7-8 je v bistvu identičen s tem v MN84.

[5] MA identificira Devalo Skrivnostnega, Asito Devala, z Buddho v prejšnjem življenju. Buddha se loteva tega učenja, da bi pokazal: "V preteklosti, ko si bil ti višjega porekla in sem bil jaz manjvrednega porekla, ti ni bilo treba odgovoriti na vprašanje, ki sem ga postavil o trditvi, ki se je nanašala na rojstvo. Kako lahko to narediš sedaj, ko si ti manjvreden in sem jaz postal Buddha? "

[6] Kot v MN38.26. Upoštevaj, da dialog čisto spodaj uvaja pomen gandhabbe kot umrlega bitja, ki se bo prerodilo.

[7] MA: Puṇṇa je bilo ime služabnika sedmih vedežev, ki jim je kuhal in serviral jedi.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / december 2015

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.