(MN 27) Cūḷahatthipadopama Sutta - Kratko učenje o prispodobi o slonovi stopinji

 

1. To sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka.

2. Takrat se je brahman Jāṇussoṇi ob poldnevu peljal izven Sāvatthīja v popolnoma beli kočiji, ki so jo vlekle bele kobile. Zagledal je popotnika Pilotiko, ki je prihajal iz daljave in ga je vprašal: “Od kod prihaja, sredi dneva, mojster Vacchāyanov[1]?”

“Gospod, prihajam od asketa Gotame.”

“Kaj mojster Vacchāyanov misli o Gotamovi modrosti? Je on moder ali ni?”

“Gospod, kdo sem jaz, da bi poznal Gotamovo modrost? Gotovo moraš biti njemu enak, da poznaš Gotamovo modrost.”

“Mojster Vacchāyana resnično visoko hvali asketa Gotamo.”

“Gospod, kdo sem jaz, da bi hvalil asketa Gotamo? Asket Gotama je hvaljen od hvaljenih, kot najboljši med devami in ljudmi.”

“Katere razloge vidi mojster Vacchāyanov, za tako trdno zaupanje v asketa Gotamo?” 

3. “Gospod, predpostavimo, da moder lovec slonov vstopi v gozd, kjer živijo sloni in v njem vidi odtis velike slonove noge, dolge in široke. On bi prišel do zaključka: ‘Resnično, to je noga velikega slonjega vodnika.’ Tako sem tudi, ko sem videl štiri odtise asketa Gotame, prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen, Dhammo je Blaženi dobro pojasnil, Saṅgha prakticira na dober način.’ Katere štiri?

4. Gospod, tukaj sem videl nekatere učene plemeniteže, ki so bili sposobni, izobraženi o učenjih drugih, tako ostri v njih, kot strelec, ki s strelom razcepi las; potujejo brez cilja, kot tudi sedaj in s svojim ostrim razumom uničujejo poglede drugih. Ko so slišali: ‘Asket Gotama bo obiskal to in to vas ali mesto,’ pripravijo takšno vprašanje: ‘Šli bomo do asketa Gotame in mu postavili to vprašanje. Če je tako vprašan, bo odgovoril tako in bomo ovrgli njegovo učenje na tak način; in če je na tak način vprašan, bo na tak način odgovoril in bomo ovrgli njegovo učenje na tak način.’

Oni slišijo: ‘Asket Gotama je prišel obiskat to in to vas ali mesto.’ Gredo do asketa Gotame in asket Gotama jih pouči, vzpodbudi, navduši in jih razveseli z govorom o Dhammi. Ko so bili poučeni, jim je bilo priporočeno in jim je bilo vzbujeno zanimanje in so se razveselili z Dhamma govorom asketa Gotame, niso mogli storili drugega, kot da so ga vprašali, kako bi ovrgli njegovo doktrino? Dejansko, postali so njegovi učenci. Ko sem videl prvi odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen, Blaženi je dobro razglasil Dhammo, Saṅgha prakticira na dober način.’

5. Spet, videl sem nekatere učene brahmane, ki so bili pametni.… Dejansko, tudi oni so postali njegovi učenci. Ko sem videl ta drugi odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen.…’

6. Spet, videl sem nekatere učene gospode, ki so bili pametni.… Dejansko, tudi oni so postali njegovi učenci. Ko sem videl ta tretji odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen.…’

7. Spet, videl sem nekatere učene askete, ki so bili pametni.… Oni niso mogli narediti drugega, kot da so ga vprašali, kako naj bi ovrgli njegovo doktrino? Dejansko, prosili so asketa Gotamo, da jim dovoli, da gredo iz laičnega življenja v brezdomstvo in on jim je to dovolil. Ne dolgo zatem so se pomenišili, bivali v osami, v odmaknjenosti, marljivo, goreče in odločno s svojo realizacijo tega z direktnim vedenjem, tukaj in zdaj vstopijo in bivajo v tem vrhunskem cilju duhovnega življenja, zaradi česar član istega plemena upravičeno gre iz družinskega življenja v brezdomstvo. Oni rečejo: ‘Skoraj smo se izgubili, skoraj smo propadli, čeprav smo nekoč trdili, da smo asketi, v resnici nismo bili asketi; trdili smo, da smo brahmani, čeprav v resnici nismo bili brahmani; trdili smo, da smo arahanti, čeprav v resnici nismo bili arahanti. Vendar, sedaj smo asketi, smo brahmini in smo arahanti.’ Ko sem videl ta četrti odtis asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen.…’

Ko sem videl te štiri odtise asketa Gotame, sem prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način.’”

8. Ko je bilo to rečeno, je brahman Jāṇussoṇi sestopil iz svoje popolnoma bele kočije, ki so jo vlekle bele kobile, uredil svojo zgornje oblačilo na eno ramo, ter iztegnil svoje roke v spoštljiv pozdrav Blaženemu in trikrat vzkliknil: “Poklon Blaženemu, Arahantu, popolnoma Razsvetljenemu! Poklon Blaženemu, Arahantu, popolnoma Razsvetljenemu! Poklon Blaženemu, Arahantu, popolnoma Razsvetljenemu! Morda bom enkrat lahko srečal mojstra Gotamo in se z njim pogovoril.”

9. Potem je brahman Jāṇussoṇi odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in ljubezniv pogovor končan, je sedel na stran in poročal o svojem celotnem pogovoru s popotnikom Pilotiko. Blaženi mu je rekel: “Na tej točki, brahman, prispodoba o slonjem odtisu noge še ni bila zaključena v podrobnosti. O tem, kako je bila zaključena v podrobnosti, poslušaj in skrbno pazi na tisto, kar bom povedal.”—“Da, gospod,” je odgovoril brahman Jāṇussoṇi. Blaženi je rekel:

10. “Brahman, predpostavimo, da je lovec na slone vstopil v gozd in zagledal v gozdu odtis velike slonove noge, dolge in široke. Pametni lovec na slone še ne bi prišel do zaključka: ‘Resnično, to je velik slonji vodnik.’ Zakaj tako? V gozdu, kjer živijo sloni, obstajajo majhne slonice, ki puščajo velike odtise nog in to je lahko ena od njihovih stopinj. On sledi tem stopinjam in vidi v slonjem gozdu veliko slonjo stopinjo, dolgo in široko in nekaj prask visoko zgoraj. Pameten lovec na slone še ne bi prišel do zaključka: ‘Resnično, to je velik slonji vodnik.’ Zakaj tako? V slonjem gozdu so visoke slonice, ki imajo izrazite zobe in puščajo velike stopinje, in to je lahko ena od njihovih stopinj. On jim sledi dalje in vidi v slonjem gozdu veliko slonovo stopinjo, dolgo in široko in nekaj prask visoko zgoraj in sledi, narejene z okli. Pameten lovec na slone še ne bi prišel do zaključka: ‘Resnično, to je velik slonji vodnik.’ Zakaj tako? V slonjem gozdu so visoke slonice, ki imajo okle in puščajo velike stopinje, in to je lahko ena od njihovih stopinj. On jim sledi dalje in vidi v slonjem gozdu veliko slonovo stopinjo, dolgo in široko in nekaj prask visoko zgoraj in sledi, narejene z okli in odlomljene veje. In ko zagleda tega slonjega vodnika pri koreninah drevesa ali na odprtem, ko hodi, sedi ali leži, pride do zaključka: ‘To je ta velik slonji vodnik.’

11. Tako tudi, brahman, se ta Tathāgata pojavi v svet, popoln, popolnoma razsvetljen, popoln v pravem znanju in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja oseb, ki jih je potrebno obvladati, učitelj bogov in ljudi, razsvetljen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi bogovi, njegovimi Mārami, in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi samotarji in brahmini, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z neposrednim znanjem. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in on razodeva posvečeno življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

12. Gospodar ali njegov sin ali nekdo, rojen v nekem drugem plemenu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to vero, meni takole: ‘Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto, kot zloščena školjka. Recimo, da si obrijem svoje lase in brado, oblečem okrasta oblačila in grem naprej iz družinskega življenja v brezdomstvo.’ Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče okrasto obleko in gre naprej iz življenja gospodarja v brezdomstvo.

 

(VRLINE)

13. Ko tako gre naprej in se usposablja za meniha in za ta način življenja, opusti uničenje življenja, se vzdrži uničenja življenja; z odloženo palico in orožjem, skrbno, usmiljeno biva sočuten do vseh živih bitij. Opusti jemanje tega, kar mu ni dano, se vzdrži jemanja tega, kar mu ni dano; jemlje le tisto, kar mu je dano, pričakuje le tisto, kar mu je dano, ne krade, on biva v čistosti. Z opustitvijo spolnih odnosov se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži grobe prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo lažnivega govora, se vzdrži laganja; govori resnico, je vreden zaupanja in zanesljiv, tisti, ki ni goljuf tega sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora; on ne ponovi kjerkoli, kar je slišal tukaj, z namenom, da loči [te ljudi] od teh, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar je slišal drugje, z namenom, da loči [te ljudi] od tistih; tako je on tisti, ki združi te, ki so razdeljeni, je promotor prijateljstva, ki uživa v slogi, se radosti v slogi, se veseli v slogi, je govornik besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora se vzdrži osornega govora; on govori take besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo do srca, so vljudne, jih mnogi želijo in so za mnoge sprejemljive. Z opustitvijo praznega klepeta se vzdrži praznega klepeta; govori ob pravem času, govori kar je dejstvo, govori o tem, kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne.

On se vzdrži poškodovanja semen in rastlin. Poje samo en obok na dan, vzdrži se jesti ponoči in izven pravilnega časa[2]. Vzdrži se plesa, petja, glasbe in neprimernih predstav. Vzdrži se nošenja okraskov, odišavljenja z vonjem in lepotičenja z mazili. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in srebra. Vzdrži se sprejemanja surovih žit. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja kokoši in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, govedi, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in nepremičnin. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se uporabe lažnih uteži, lažnih metrov, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se sprejemanja podkupnin, zavajanja, goljufanja in prevar. Vzdrži se zadajanja ran, ubijanja, vezanja, razbojništva, ropanja in nasilja.

14. Zadovoljen je, da z obleko zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, krene na pot samo na tak način. Tako kot ptica, ki kamorkoli gre, leti s svojimi krili, kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z obleko, da z njo zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec in kamorkoli gre, vzame samo to s seboj. S posedovanjem tega agregata plemenite moralne discipline, doživlja v samem sebi blaženost nedolžnosti.

 

(ZADRŽANJE ČUTOV)

15. Pri gledanju oblike z očesom, se ne oprime na njene znake in značilnosti[3]. Če je zapustil sposobnost očesa nevarovano, ga lahko napadejo zla škodljiva stanja hrepenenja in potrtosti. On prakticira pot zadržanja sebe, varuje sposobnost očesa, loti se zadržanja sposobnosti očesa. Ko sliši zvok z ušesom ... Ko zavoha vonj z nosom ... Ko okusi aromo z jezikom … Ko občuti otipljiv predmet s telesom ... Ko z umom opazi mentalni pojav, se ne oprime za njegove znake in značilnosti. Ker, če je zapustil sposobnost uma nevarovano, ga lahko napadejo zla škodljiva stanja hrepenenja in potrtosti. On prakticira pot svoje zadržanosti, varuje sposobnost uma, loti se zadržanja sposobnosti uma. Ko poseduje to plemenito zadržanje čutnih sposobnosti, izkusi v sebi čisto blaženost.

 

(POZORNOST IN ČUJEČNOST)

16. On postane ta, ki deluje z jasnim zavedanjem, ko gre naprej in ko se vrača; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko gleda naprej in gleda vstran; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko nosi svojo obleko in prenaša svojo zunanjo obleko in posodo; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko je, pije, žveči, in okuša; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko odvaja blato in urin; ki deluje z jasnim zavedanjem, ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je v tišini.

 

(ZAPUSTITEV OVIR)

17. Ko poseduje agregat plemenite moralne discipline in plemenito sposobnost zadržanja čutov in ko poseduje plemenito pozornost in jasno zavedanje, se zateče v osamljeno počivališče: v gozd, pod drevo, na goro, v grapo, pobočje, jamo na pobočju, na tla za odlaganje umrlih, pragozd, odprt prostor, kup slame.

18. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in vzpostavi pozornost pred seboj. Z opustitvijo hrepenenja[4] po svetu, biva z umom prostim hrepenenja; on očisti svoj um od hrepenenja. Z opustitvijo zlovoljnosti in sovraštva, biva z umom prostim zlovoljnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; on očisti svoj um zlovoljnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva prost od otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; on očisti svoj um otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in obžalovanja, biva prost vznemirjenosti, z umom, ki je notranje umirjen; on očisti svoj um nemira in obžalovanja. Z opustitvijo dvoma, biva tako, da gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj; on očisti svoj um dvoma.

 

(ŠTIRI JHĀNE)

19. Ko je tako opustil teh pet preprek, onesnaženj uma, ki slabijo modrost, odmaknjen od čutnih užitkov, odmaknjen od škodljivih stanj, vstopi in biva v prvi jhāni, kar je pospremljeno z mislijo in razmišljanjem, z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki sta rojeni iz samote. To, brahman, se imenuje odtis Tathāgate, nekaj, kar je sled Tathāgate, nekaj, kar je zaznamovano od Tathāgate, vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način.’[5]

20. Z umiritvijo misli in razmišljanja, menih vstopi in biva v drugi jhāni, v kateri ima notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in razmišljanja in ima zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojeni iz zbranosti. Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen .…’

21. Z ugašanjem, kot tudi od navdušenja, menih biva mirnodušen in pozoren in jasno razumevajoč, doživlja srečo s telesom; vstopi in biva v tretji jhāni, o kateri plemeniti pravijo: ‘On je mirnodušen, pozoren, ta, ki biva v sreči.’ Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen .…’

22. Z opustitvijo užitka in bolečine, in s predhodnim minevanjem veselja in žalosti, menih vstopi in biva v četrti jhāni, kar je niti boleče niti prijetno in je čistost pozornosti zaradi mirnodušnosti. Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen .…’

23. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst, in je dosegel mirnodušnost, ga usmeri k znanju spomniti se preteklih življenj. Spomni se svojih mnogoterih preteklih življenj, to je, eno rojstvo, dva rojstva, tri rojstva, štiri rojstva, pet rojstev, deset rojstev, dvajset rojstev, trideset rojstev, štirideset rojstev, petdeset rojstev, sto rojstev, tisoč rojstev, sto tisoč rojstev, veliko eonov krčenja sveta, veliko eonov širjenja sveta, veliko eonov krčenja in širjenja sveta: ‘Tam mi je bilo ime tako, bil sem iz tega plemena, tako sem izgledal, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine, takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem bil ponovno rojen kjerkoli; in tudi tam so mi dali ime, bil sem iz tega plemena, s takšnim izgledom, takšna je bila moja hrana, takšno moje doživljanje užitka in bolečine in takšen konec mojega življenja; in ko sem tam umrl, sem se ponovno rodil tukaj.’ Tako se je z njegovimi vidiki in posebnostmi spomnil svojih mnogoterih preteklih življenj. Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen .…’

24. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, jasen, brezhiben, osvobojen nepopolnosti, voljan, vodljiv, čvrst in je dosegel ravnodušnost, ga usmeri k znanju o umiranju in ponovnem rojstvu bitij. Z božanskim očesom, ki je očiščeno in presega človeka, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna. Razume, kako bitja umirajo v skladu s svojimi dejanji: ‘Ta bitja, ki so se napačno obnašala s telesom, govorom in umom, ki so sramotila plemenite, imela napačen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na napačnem pogledu, so se po razpadu telesa, po smrti, ponovno rodila v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel; vendar tista bitja, ki so se dobro obnašala s telesom, govorom in umom, ki niso sramotila plemenitih, ki so imela pravilen pogled, in so se lotila dejanj, ki so temeljila na pravilnem pogledu, so z zlomom telesa, po smrti, ponovno rojena v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ Tako z božanskim očesom, ki je prečiščeno in presega človeško, vidi bitja, ki umirajo in so ponovno rojena, manjvredna in večvredna, lepa in grda, srečna in nesrečna in razume, kako bitja umirajo v skladu z njihovimi dejanji. Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate … vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen .…’

 

(TRI ZNANJA)

25. Ko je njegov um tako zbran, prečiščen, svetel, brez madeža in nečistosti, prilagodljiv, pripraven, stalen in miren, ga usmeri k znanju uničenja vplivov. On razume, kot v resnici je: ‘To je trpljenje. To je izvor trpljenja. To je prenehanje trpljenja. To je pot, ki vodi do prenehanja trpljenja.’ On razume, kot v resnici je: ‘To so vplivi. To je izvor vplivov. To je prenehanje vplivov. To je pot, ki vodi k prenehanju vplivov.’

Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate, nekaj, kar je sled Tathāgate, nekaj, kar je zaznamovano od Tathāgate, vendar plemeniti učenec še ne pride do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način.’ Namesto tega, je v procesu, da pride do tega zaključka.[6]

26. Ko on ve in vidi na ta način, je njegov um osvobojen vpliva čutne želje, vpliva eksistence in vpliva nevednosti. Ko je tega osvobojen, pride vedenje: ‘Osvobojen sem.’ On razume: ‘Rojstvo je uničeno. Duhovno življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje bivanja.’

Tudi to, brahman, se imenuje odtis Tathāgate, nekaj, kar je sled Tathāgate, nekaj, kar je zaznamovano od Tathāgate. Prav na tej točki je plemeniti učenec prišel do zaključka: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen, Dhammo je Blaženi dobro razložil, Saṅgha prakticira na dober način.[7] In prav na tej točki, brahman, je prispodoba slonove stopinje končana v podrobnosti.”

27. Ko je bilo to izrečeno, je brahman Jāṇussoṇi rekel Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnili pokonci to, kar je bilo prevrnjeno, razkrili to, kar je bilo skrito, pokazali pot temu, ki se je izgubil ali držali luč v temi, tako da je ta z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Saṅghi. Naj me mojster Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja.”

 

Opombe

[1] Vacchāyana je ime Pilotikajevega plemena.

[2] V skladu z Vinayo je pravilni čas hranjenja za bhikkhuje (menihe) med zoro in poldnevom. Od poldneva pa do naslednje zore je dovoljeno samo uživanje pijač.

[3] Znaki (nimitta) so pomembne kvalitete objekta, ki takrat, ko se jih nepazljivo oklepaš, lahko vzpodbudijo onesnažene misli; posebnosti (anubyañjana) so detajli, ki pritegnejo tvojo pozornost, kadar ne zadržiš svojih čutov. “Hrepenenje in potrtost” (abhijjhā-domanassa) obsega nasprotne reakcije hrepenenja in sovraštva, privlačnosti in odbojnosti proti čutnim objektom.

[4] Tukaj je hrepenenje (abhijjhā) sinonim za čutno željo (kāmacchanda), prvo od petih ovir. Ta celoten odlomek obravnava premagovanje petih ovir.

[5] On ne pride do takega zaključka, ker jhāne, kakor tudi prva dva višja znanja (ki sledita), niso edinstvene za Buddhovo učenje.

[6] V skladu z MN komentarji, to kaže na primer nadzemeljske poti. Ker na tej točki plemeniti učenec še vedno ni dopolnil svoje naloge, še ni prišel do zaključka (na tveva niṭṭhaṃ gato hoti) o Treh draguljih; namesto tega, je v procesu sprejemanja zaključka (niṭṭhaṃ gacchati). Sutta se poigra s pomenom izraza “priti do zaključka” na način, ki je enako veljaven v slovenščini, kot v paliju.

[7] MN komentar: To kaže priložnost, ko je učenec dosegel sadež arahantstva in tako popolnoma zaključil svojo nalogo in prišel do zaključka o Treh draguljih.

 

 

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
prevod: Bojan Božič / september 2015

 

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.