(MN 47) Vīmaṁsaka Sutta - Preiskuj učitelja

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Jetajevem gozdičku Anāthapiṇḍikajevega parka. Tam je nagovoril menihe takole: “Menihi!”—“Častiti gospod!” so odgovorili. Blaženi je rekel tole:

2. “Menihi, menih, ki je preiskovalec, ki ne ve, kako preizkusiti um drugega, naj preišče Tathāgato[1] z namenom, da najde, ali je ali ni popolnoma razsvetljen.”

3. “Častiti gospod, naša učenja so ukoreninjena v Blaženem, vodena od Blaženega in imajo Blaženega kot svoje zatočišče. Bilo bi dobro, če bi Blaženi pojasnil pomen teh besed. Ko ga bodo menihi slišali od njega, si ga bodo zapomnili.”

“Potem poslušajte, menihi, in skrbno pazite, kaj bom povedal.”

“Da, častiti gospod,” so odgovorili menihi. Blaženi je rekel:

4. “Menihi, menih, ki je preiskovalec, ki ne ve kako preizkusiti um drugega, naj bi preiskoval Tathāgato z ozirom na dve vrsti stanj, stanj, ki jih prepoznamo skozi oko in skozi uho[2]: ‘Ali najdemo ali ne v Tathāgati katerakoli onesnažena stanja, ki jih prepoznamo skozi oko ali skozi uho?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Nobenih onesnaženih stanj, ki jih prepoznamo skozi oko ali skozi uho, ne najdemo v Tathāgati.’

5. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Ali najdemo ali ne v Tathāgati katerakoli mešana stanja[3], prepoznana skozi oko ali skozi uho?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Nobenih mešanih stanj, ki jih prepoznamo skozi oko ali skozi uho, ne najdemo v Tathāgati.’

6. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Ali najdemo ali ne v Tathāgati očiščena stanja, prepoznana skozi oko ali skozi uho?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Očiščena stanja, ki jih prepoznamo skozi oko ali skozi uho, najdemo v Tathāgati.’

7. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Je ta častiti dosegel to koristno stanje dolgo časa nazaj ali ga je dosegel pred kratkim?’ Ko ga preiskuje, spozna: ‘Ta častiti je dosegel to koristno stanje dolgo časa nazaj; ni ga dosegel pred kratkim.’

8. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Je ta častiti pridobil ugled in dosegel slavo, tako da nevarnosti [povezane z ugledom in slavo] najdeš v njem?’ Za, menihi, tako dolgo, ko menih ne pridobi ugleda in doseže slave, nevarnosti [povezane u ugledom in slavo] ne najdeš v njem; ko pa pridobi ugled in doseže slavo, te nevarnosti lahko najdeš v njem. Ko ga preiskuje, spozna: ‘Ta častiti je pridobil ugled in dosegel slavo, vendar nevarnosti [povezane z ugledom in slavo] ni mogoče najti v njem.’

9. Ko pride do tega vedenja, ga on še naprej preiskuje: ‘Je ta častiti obvladan brez strahu, ni obvladan s strahom, in ali se izogiba vdajanju v čutnost, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja?’ Ko ga raziskuje, spozna: ‘Ta častiti je obvladan brez strahu, ni obvladan s strahom in se izogiba uživanju v čutnosti, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja.’

10. Sedaj, menihi, če bi drugi vprašali tega meniha tako: ‘Kaj so razlogi častitega in kaj je njegov dokaz, ko pravi: “Ta častiti je obvladan brez strahu, ni obvladan s strahom in se izogiba vdajanju v čutnost, ker je brez poželenja skozi uničenje poželenja”?’—bi ta menih upravičeno odgovoril tako: ‘Če ta častiti prebiva v Saṅghi ali živi sam, medtem ko so nekateri tam dobro vzgojeni in se nekateri slabo obnašajo in nekateri tam učijo skupino, medtem ko so nekateri tukaj videti zaskrbljeni okoli materialnih stvari in so nekateri brez madeža okoli materialnih stvari, ta častiti ne prezira nikogar zaradi tega. In to sem slišal in se naučil iz ust Blaženega: “Jaz sem obvladan brez strahu, nisem obvladan s strahom in se izogibam vdajanja v čutnost, ker sem brez poželenja zaradi uničenja poželenja.”’

11. Tathāgata, menihi, se naj izpraša še naprej: ‘Ali je najti ali ne v Tathāgati kakršnokoli onesnaženo stanje, prepoznano skozi oko ali skozi uho?’ Tathāgata bi odgovoril tako: ‘Nobenega onesnaženega stanja, prepoznanega skozi oko ali skozi uho ni najti v Tathāgati.’

12. Če se vpraša: ‘Ali se najde ali ne v Tathāgati kakršnakoli mešana stanja, prepoznana skozi oko ali skozi uho?’ bi Tathāgata odgovoril tako: ‘Ni mešanih stanj, ki se prepoznajo skozi oko ali skozi uho, ki bi jih našli v Tathāgati.’

13. Če se vpraša: ‘Ali se najde ali ne v Tathāgati očiščena stanja, prepoznana skozi oko ali skozi uho?’ bi Tathāgata odgovoril tako: ‘Očiščena stanja, prepoznana skozi oko ali skozi uho se najdejo v Tathāgati. So moja pot in moje področje, vendar se z njimi ne identificiram.’

14. Menihi, da bi učenec slišal Dhammo, se naj obrne na učitelja, ki govori na tak način. Učitelj ga uči Dhammo z njenimi zaporedoma višjimi nivoji, z njenimi zaporedoma bolj vzvišenimi nivoji, z njenimi temnimi in svetlimi nasprotji. Ko učitelj uči Dhammo meniha na ta način, z neposrednim poznavanjem določenega učenja tukaj v tej Dhammi, pride menih do zaključka o učenjih. On zaupa v učitelja: ‘Blaženi je popolnoma razsvetljen, Dhammo je Blaženi dobro razglasil, Saṅgha prakticira na dober način.’

15. Zdaj, če bi drugi vprašali tega meniha: ‘Kateri so razlogi častitega in kaj je njegov dokaz, ko pravi: “Blaženi je popolnoma razsvetljen, Dhammo je Blaženi dobro razglasil, Saṅgha prakticira na dober način”?’— bi ta menih upravičeno odgovoril tako: ‘Tu, prijatelji, sem se obrnil na Blaženega, da slišim Dhammo. Blaženi me je učil Dhammo z njenimi zaporedoma višjimi nivoji, z njenimi zaporedoma bolj vzvišenimi nivoji, z njenimi temnimi in svetlimi nasprotji. Ko me je Blaženi učil Dhammo na ta način, skozi neposredno poznavanje določenega učenja tukaj in v tej Dhammi, sem prišel do zaključka o učenjih. Zaupal sem učitelju: “Blaženi je popolnoma razsvetljen, Dhammo je Blaženi dobro razglasil, Saṅgha prakticira na dober način.”’

16. “Menihi, ko je bila vera kogarkoli posajena, ukoreninjena in utrjena v Tathāgato skozi te razloge, pogoje in fraze pravijo, da je njegova vera podprta z razlogi, ukoreninjena v viziji, trdna; ne premaga je noben asket ali brahman ali deva ali Māra ali Brahmā ali kdorkoli na svetu. Tako, menihi, tukaj je preiskava Tathāgate v skladu z Dhammo, in tako je Tathāgata dobro preiskan v skladu z Dhammo.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe

[1] Tathāgata – palijska beseda, ki jo je Buddha uporabljal, ko je govoril o sebi. Je tudi sinonim za arahanta, tega, ki je dosegel razsvetljenje.

[2] S telesnim dejanjem (skozi oko) in z govorom (skozi uho).

[3] Mešana stanja – obnašanje nekoga, ki se trudi očistiti svoje vedenje, vendar ni dosleden, zato je včasih njegovo obnašanje čisto, včasih pa nečisto.

 

 

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
prevod: Bojan Božič / julij 2014

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.