(MN 135) Cūḷakammavibhanga Sutta - Krajša razprava o dejanju

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Brahminski študent Subha, Todeyyajev sin, je odšel do Blaženega in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil vljudnosten in družaben del razgovora končan je sedel na stran in vprašal Blaženega:

3. “Mojster Gotama, kaj je vzrok in pogoj, zakaj se zdi, da so človeška bitja manjvredna in večvredna? Za ljudi se vidi, da so kratko živeči in dolgo živeči, bolehni in zdravi, grdi in lepi, brez vpliva in vplivni, revni in bogati, rojeni v nizki stan in rojeni v visoki stan, neumni in pametni. Kaj je vzrok in pogoj, mojster Gotama, da so človeška bitja manjvredna in večvredna?”

4. “Študent, bitja so lastniki svojih dejanj, dediči svojih dejanj; izvirajo iz svojih dejanj, so vezani na svoja dejanja, imajo svoja dejanja kot svoje zatočišče. Dejanje je tisto, ki razloči bitja kot manjvredna in večvredna.”

“Ne razumem natančno pomena izjave mojstra Gotame, ki jo je na kratko povedal, ne da bi podrobno razložil pomen. Bilo bi dobro, če bi me mojster Gotama učil Dhammo, tako da bi mogel razumeti v podrobnostih pomen te trditve.”

“Potem, študent, poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.”

“Da, gospod,” je odgovoril Subha. Blaženi je rekel sledeče:

5. “Študent, neki moški ali ženska ubija živa bitja in je krvoločen, s krvavimi rokami, povzroča udarce in nasilje, je neusmiljen do živih bitij. Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja, je ob razpadu telesa, po smrti, ponovno rojen v stanje bede, v slabo okolico, v spodnji svet, v pekel. Vendar, če ob razpadu telesu, po smrti, ni ponovno rojen v stanje bede, v slabo okolico, v spodnji svet, v pekel, ampak namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem kjerkoli je ponovno rojen, živi tam kratek čas. To je način, študent, ki vodi do kratkega življenja, in sicer, da posameznik ubija živa bitja in je morilski, krvavih rok, povzroča udarce in nasilje, je neusmiljen do živih bitij.

6. Ampak študent, neki moški ali ženska, ki je opustil uničenje življenja, se vzdržuje uničevanja življenja; z odloženo palico in orožjem, vesten, usmiljen, prebiva sočuten do vseh živih bitij. Zaradi izvajanja in opravljanju takšnega dejanja, se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno rodi v dobri okolici, v nebeškem svetu. Vendar, če se ob razpadu telesa, po smrti, ponovno ne rodi v dobrem okolju, v nebeškem svetu, ampak namesto tega pride nazaj v človeško stanje, bo dolgo živel, kjerkoli bo ponovno rojen. To je način, študent, ki vodi do dolgega življenja, namreč, opustitev uničenja življenja; s palico in orožjem položenim ob stran, vesten, usmiljen, prebiva sočuten do vseh živih bitij.

7. Študent, neki moški ali ženska povzroča poškodbe bitjem, z roko, z grudo, s palico ali z nožem. Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja, se ob razpadu telesu, po smrti, ponovno rodil v stanje bede... Ampak, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem je kjerkoli je ponovno rojen, bolehen. To je način, študent, ki vodi do bolehnosti, in sicer, da posameznik poškoduje bitja z roko, z grudo, s palico ali z nožem.

8. Ampak študent, neki moški ali ženska, ne povzroča poškodb bitjem z roko, z grudo, s palico ali z nožem. Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja, se ob razpadu telesu, po smrti, ponovno rodi v dobro okolje... Vendar, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem je kjerkoli je ponovno rojen, zdrav. To je način, študent, ki vodi do zdravja, in sicer, da posameznik ne poškoduje bitij z roko, z grudo, s palico ali z nožem.

9. Študent, neki moški ali ženska je jezljivega in razdražljivega značaja; celo če je ta posameznik malo kritiziran, se užali, postane jezen, sovražen in maščevalen in kaže jezo, sovraštvo in zagrenjenost. Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja… se ponovno rodi v stanje bede. Vendar, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem je kjerkoli je ponovno rojen, grd. To je način, študent, ki vodi do grdosti, in sicer, da je posameznik jeznega in razdražljivega značaja… in kaže jezo, sovraštvo in zagrenjenost.

10. Ampak študent, neki moški ali ženska ni jezljivega in razdražljivega značaja; celo če je ta posameznik malo kritiziran, se ne užali, ne postane jezen, sovražen in maščevalen in ne kaže jeze, sovraštva in zagrenjenosti. Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja… se ponovno rodi v dobro okolje. Vendar, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem je kjerkoli je ponovno rojen, lep. To je način, študent, ki vodi do lepote, in sicer, da posameznik ni jeznega in razdražljivega značaja… in ne kaže jeze, sovraštva in zagrenjenosti.

11. Študent, neki moški ali ženska je zavisten, je ta, ki zavida, zameri in ne privošči dosežkov, časti, spoštovanja, čaščenja, pozdravljanja in oboževanja od drugih. Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja… je ponovno rojen v stanje bede.… Vendar, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem je kjerkoli je ponovno rojen, brez vpliva. To je način, študent, ki vodi do bitij brez vpliva, in sicer, da je posameznik ljubosumen… proti dosežkom, časti, spoštovanju, čaščenju, pozdravljanju in oboževanju od drugih.

12. Ampak študent, neki moški ali ženska ni zavisten, nekdo, ki ne zavida, zameri in privošči dosežke, časti, spoštovanja, čaščenja, pozdravljanja in oboževanja od drugih. Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja… je ponovno rojen v dobro okolje. Vendar, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem je kjerkoli je ponovno rojen, vpliven. To je način, študent, ki vodi do bitij z vplivom, in sicer, da posameznik ni ljubosumen… proti dosežkom, časti, spoštovanju, čaščenju, pozdravljanju in oboževanju od drugih.

13. Študent, neki moški ali ženska ne daje hrane, pijače, obleke, prevoza, cvetja, dišav, mazil, postelje, prebivališča in svetilk asketom ali brahminom. Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja… je ponovno rojen v stanje bede… Vendar, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem je kjerkoli je ponovno rojen, reven. To je način, študent, ki vodi do revščine, in sicer, on ne daje hrane… in svetilke asketom in brahminom.

14. Ampak študent, neki moški ali ženska daje hrano… in svetilke asketom in brahminom. Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja… je ponovno rojen v dobro okolje. Vendar, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, je potem kjerkoli je ponovno rojen, bogat. To je način, študent, ki vodi do bogastva, in sicer, dajanje hrane… in svetilke asketom in brahminom. 

15. Študent, neki moški ali ženska je trmast in predrzen; ne pokloni se tistemu, ki bi moral prejeti čast, ne vstane pred nekom, v prisotnosti katerega bi moral vstati, ne ponudi sedeža nekomu, ki zasluži sedež, ne napravi poti nekomu, za katerega naj bi napravil pot, in ne izkazuje časti, spoštovanja, čislanja in oboževanja tega, ki bi mu moral izkazovati čast, ga spoštovati, čislati in oboževati. Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja… je ponovno rojen v stanje bede… Vendar, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem je kjerkoli je ponovno rojen, rojen v nizki sloj. To je način, študent, ki vodi do rojstva v nizkem sloju, in sicer, on je trmast in predrzen… in ne izkazuje časti, spoštuje, čisla in obožuje tega, ki bi mu naj izkazoval čast, ga spoštoval, čislal in oboževal.

16. Ampak študent, neki moški ali ženska ni trmast in predrzen; on se pokloni tistemu, ki bi moral sprejeti čast, vstane pred nekom, v prisotnosti katerega bi moral vstati, ponudi sedeža nekomu, ki zasluži sedež, napravi pot tistemu, ki naj bi mu napravil pot, in izkazuje čast, spoštuje, čisla in obožuje tega, ki naj bo čaščen, spoštovan, čislan in oboževan. Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja… je ponovno rojen v dobro okolje… Vendar, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem je kjerkoli je ponovno rojen, v visokem sloju. To je način, študent, ki vodi do rojstva v visokem sloju, in sicer, on ni trmast in predrzen… in časti, spoštuje, čisla in obožuje tega, ki naj bo čaščen, spoštovan, čislan in oboževan.

17. Študent, neki moški ali ženska ne obišče asketa ali brahmina in ga vpraša: ‘Častiti gospod, kaj je dobro? Kaj je slabo? Kaj je vredno graje? Kaj je krepostno? Kaj bi moral gojiti? Kaj ne bi smel gojiti? Kakšno ukrepanje mi bo naredilo dolgotrajno škodo in trpljenje? Kakšno ukrepanje bo privedlo do mojega dolgotrajnega dobrega počutja in sreče?‘ Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja… se ponovno rodi v stanje bede… Vendar, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem je kjerkoli je ponovno rojen, neumen. To je način, študent, ki vodi do neumnosti, in sicer, on ne obišče asketa ali brahmana in mu postavi takšna vprašanja.

18. Toda študent, neki moški ali ženska obišče asketa ali brahmana in ga vpraša: ‘Častiti gospod, kaj je dobro?... Kakšno ukrepanje bo privedlo do mojega dolgotrajnega dobrega počutja in sreče?‘ Zaradi izvajanja in opravljanja takšnega dejanja… se ponovno rodi v dobro okolje… Vendar, če namesto tega pride nazaj v človeško stanje, potem je kjerkoli je ponovno rojen, moder. To je način, študent, ki vodi do modrosti, in sicer, da obiščeš asketa ali brahmina in mu postaviš takšna vprašanja.

19. Študent, pot, ki vodi do kratkega življenja, dela ljudi kratkožive, pot, ki vodi do dolgega življenja, dela ljudi dolgožive; pot, ki vodi do bolehnosti, dela ljudi bolehne, pot, ki vodi do zdravja, dela ljudi zdrave; pot, ki vodi do grdosti, dela ljudi grde, pot, ki vodi do lepote, dela ljudi lepe; pot, ki vodi do tega, da si nevpliven, dela ljudi nevplivne, pot, ki vodi do vplivnosti, dela ljudi vplivne; pot, ki vodi do revščine, dela ljudi revne, pot, ki vodi do bogastva, dela ljudi bogate; pot, ki vodi do rojstva v nizkem sloju, dela ljudi da so rojeni v nizkem sloju, pot, ki vodi do rojstva v visokem sloju, dela ljudi da so rojeni v visokem sloju; pot, ki vodi k neumnosti, dela ljudi neumne, pot, ki vodi do modrosti, dela ljudi modre.

20. Bitja so lastniki svojih dejanj, dediči svojih dejanj; izvirajo iz svojih dejanj, so vezani na svoja dejanja, imajo svoja dejanja kot svoje zatočišče. Dejanje je tisto, ki razloči bitja kot manjvredna in večvredna.”

21. Ko je bilo to rečeno, je brahminov študent Subha, Todeyyajev sin rekel Blaženemu: “Veličastno, mojster Gotama! Veličastno, mojster Gotama! Mojster Gotama je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, tako kot bi obrnil pokonci to, kar je bilo obrnjeno, odkril to, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil ali držal svetilko v temi, tako da je tisti z dobrim vidom lahko videl oblike. Sedaj grem po zatočišče k mojstru Gotami, k Dhammi in k meniški Sanghi. Naj me mojster Gotama sprejme kot laičnega privrženca, ki je prišel po zatočišče, od danes pa do konca življenja.”

 

 

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
prevod: Bojan Božič / avgust 2016, rev. mar. 2019

 

(CC) SloTheravada, 2019

Za vašo pozornost

The New Edition of
the biography of
Ven. Nanavira

THE HERMIT
OF BUNDALA

by Hiriko Bhikkhu

more information