(Dh 11) Dhammapada - Jarā Vagga - Starost

1./ 146.
Od kod ta radost in veselje,
ko pa je ves svet v plemenih?
Obdaja vas popolna tema,
zakaj ne iščete luči?

2./ 147.
Poglej to lutkasto telo,
o katerem toliko razmišljamo –
polno je bolezni, polno ran,
v njem se vse spreminja, nič ni obstojno!

3./ 148.
Kako je staro to telo,
kup bolezni in težav,
razpadajoče je in gnilo –
življenje s smrtjo se konča!

4./ 149.
Poglej, ta kup belih kosti
leži kot buče v jeseni,
ki so odvržene in posušene –
kdo uživa ob pogledu nanje?

5./ 150.
Ta hiša, zgrajena iz kosti,
je obdana z mesom in krvjo –
v njej živijo starost, smrt,
ponos in sprenevedanje.

6./ 151.
Celo kraljevski voz se obrabi
in tudi to telo se stara –
vrline dobrih pa ne ostarijo,
saj se širijo med dobrimi.

7./ 152.
Ta neumni človek
raste kakor vol –
telo se mu razvija,
pamet pa je vedno ista.

8./ 153.
Mnogokrat sem se rodil,
iskal sem ga, a nisem našel
stvarnika, ki je zgradil to hišo –
boleča sta umiranje in rojstvo!

9./ 154.
Stvarnik, zdaj te dobro vidim,
te hiše več ne boš gradil!
Zlomljeni so vsi tramovi
in podporni drog je uničen,
spoznal svobodo sem nibbāne,
dosegel konec sem želja.

10./ 155.
Kdor v mladosti ni šel na pot resnice,
kdor zakladov modrosti ni spoznal,
propada žalosten kot stara čaplja,
ki stoji ob suhem jezeru brez rib.

11./ 156.
Kdor v mladosti ni šel na pot resnice,
kdor zakladov modrosti ni spoznal,
živi zapuščen kot zlomljen lok
in objokuje vse, kar že davno je minilo.

 

vir: Dhammapada - besede modrosti
Knjižnica Kondor,  zvezek 240,  založila Mladinska knjiga, Ljubljana
Prevod: Primož Pečenko / 1987

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.

Menihovi zapisi (bh. Hiriko)