Anton Aškerc - Buddha in Ananda (1900)

Sedi k meni, o Ananda,
pod košato tu-le palmo!
Malko v senci si počijva,
oddahniva si od poti!

Glej, tod mimo teče Ganga.
Vedno giblje se valovje.
Ni-li, ljubi moj Ananda,
i življenje reka taka?
Gibanje je neprestano.
Dan preliva se iz dneva
in trenutek iz trenutka.
In kaj goni, o Ananda,
Gango sveto v teku večnem?
Lastna teža goni vodo
tod navzdol do morja, je-li?
in življenje naše čudno?
Kaj je tisto, kar ga goni?
To ljubezen je k življenju,
to tanhā je večnostrastna,
večnožejna, nepokojna ...

Glej jo Gango, o Ananda!
Glej jo tamkaj, kjer poraja
se iz gore Himalaje,
glej jo tukaj na ravnini,
kjer velika in mogočna
teče v svojem veličastvu;
glej o tamkaj, kjer sprejema
morje v svoje jo objetje:
ni povsod-li Ganga ista?
Ni povsod-li Ganga — voda?

Glej, Ananda, i življenje,
to življenje naše pestro —
kaj je drugo, ko trpljenje?
Opazuj ga, kjer le hočeš!
Opazuj ga ob začetku,
opazuj ga na sredini,
opazuj ga pri zvršetku!

Porodil si se v trpljenju.
Ljubi! Ako pa si ločen
od človeka, ki ga ljubiš,
trpel bodeš neizmerno.
Trpel bodeš, če živeti
ti s človekom je, Ananda,
ki ljubiti ga ne moreš,
ker ni on ne ljubi tebe. —

Sužnji jarem je trpljenje
in beraštvo je trpljenje.
In na vesti krivde breme,
kdor to breme nosi s saboj,
ni trpin le človek takšen?
In življenja drama burna
ne končava li s trpljenjem
čin poslednji ta se — s smrtjo?
Taka, mladi je Ananda!
Vse, kar vidiš, je trpljenje.


Ta pesem je bila objavljena v Novih poezijah leta 1900. Zgodba ni iz palijskega kanona, toda primerjava z reko Ganges je pogosta v suttah in učenje o minljivosti. V peti kitici uporablja klasično formulo o opisovanju trpljenja: „Rojstvo je trpljenje, staranje je trpljenje, smrt je trpljenje. Žalost, jok, telesna bolečina, duševna bolečina in obup so trpljenje. Če je nekdo v stiku z ljudmi ali stvarmi, ki jih ne mara, je trpljenje. Če je nekdo ločen od ljudi ali stvari, ki jih ima rad, je tudi trpljenje. Če si nekdo želi nekaj, česar ne more dobiti, je trpljenje. Skratka – vsaka navezanost na pet skupin bivanja je trpljenje“ (DN 22) Zanimivo je tudi, da Aškerc pravilno uporablja izraz tanhā, tj. da je hrepenenje vzrok za trpljenje. (Bhikkhu Hiriko)

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.