(MN 10) Satipaṭṭhāna Sutta - Področja pozornosti

 

1. Tako sem slišal.[1] Nekoč je Blaženi živel v deželi Kuru, v mestu Kammāsadhamma. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. Menihi, to je direktna pot, ki vodi k očiščenju bitij, vodi onkraj žalosti in solz, odpravi bolečino in gorje, pripelje do spoznave prave poti in izkušnje ugasnitve - namreč, to so štiri področja pozornosti.[2]

3. Katera štiri? Menihi, menih biva v opazovanju telesa v telesu, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in žalovanje za svetom. On biva v opazovanju občutkov v občutkih, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in žalovanje za svetom. On biva v opazovanju srca v srcu, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in žalovanje za svetom. On biva v opazovanju pojavov v pojavih, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in žalovanje za svetom.

(PREPOZNAVANJE TELESA)

(1. Pozornost med dihanjem)

4. In kako, menihi, menih biva v prepoznavanju telesa v telesu? Menih gre v gozd ali k vznožju drevesa ali v prazno kolibo in sede na tla. Ko prekriža noge in zravna telo, se posveti pozornosti in vedno pozoren vdihuje, pozoren izdihuje. Ko je vdih dolg, razume: ‘Vdih je dolg’, ali ko dolgo izdihne, razume: ‘Izdih je dolg.’ Ko je vdih kratek, razume: ‘Vdih je kratek’, ali ko kratko izdihne, razume: ‘Izdih je kratek.’[3] On vadi tako: ‘Pri vdihu bom doživljal celotno telo’. Vadi tako: ‘Pri izdihu bom doživljal celotno telo.’ On vadi tako: ‘Pri vdihu bom umirjal telesne tvorbe’, vadi tako: ‘Pri izdihu bom umirjal telesne tvorbe.’ Tako kot izkušen lončar ali njegov vajenec, ko na dolgo zasuče lončarsko kolo, razume: ‘Na dolgo sem zasukal’, ali, ko na kratko zasuče lončarsko kolo, razume: ‘Na kratko sem zasukal’. Tako tudi, ko globoko vdihne, menih razume: ‘Vdih je dolg’ … vadi tako: ‘Pri izdihu bom umirjal telesne tvorbe.’

(UVID)

5. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje. Ali drugače, prepoznava v telesu njegove nastajajoče dejavnike ali prepoznava v telesu njegove izginjajoče dejavnike ali pa prepoznava v telesu oboje, njegove nastajajoče in izginjajoče dejavnike. Ali drugače, pozornost na ‘tu je telo’ je enostavno vzpostavljena v njem do stopnje, ki je nujna za preprosto vednost in pozornost. In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih biva v opazovanju telesa v telesu.

(2. Štirje položaji)

6. Menihi, ko hodi, menih vé: ‘Jaz hodim’. Ko stoji, vé: ‘Jaz stojim’. Ko sedi, vé: ‘Jaz sedim’. Ko leži, vé: ‘Jaz ležim’. Vé v skladu s tem, v kakšnem položaju je njegovo telo.

7. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne oprijema na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

(3. Premišljenost)

8. Menihi, menih je tisti, ki deluje premišljeno, ko hodi naprej in se vrača; ki deluje premišljeno, ko gleda predse in gleda vstran; ki deluje premišljeno, ko upogiba in izteguje svoje ude; ki deluje premišljeno, ko nosi svojo oblačilo in nosi svojo zunanje oblačilo in svojo skledo; ki deluje premišljeno, ko jé, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje premišljeno, ko opravlja veliko in malo potrebo; ki deluje premišljeno, ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

9. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

(4. Odvratnost delov telesa)

10. Menihi, menih preišče to isto telo, od podplatov navzgor in od las navzdol, ki ga obdaja koža, kakor tudi veliko mnogih vrst umazanij: ‘V tem telesu so lasje, dlake, nohti, zobje, koža, meso, kite, kosti, kostni mozeg, ledvice, srce, jetra, poprsnica, vranica, pljuča, debelo črevo, tanko črevo, želodec, fekalije, žolč, sluz, gnoj, kri, znoj, maščoba, solze, loj, slina, smrkelj, sklepna maz in urin.’ Kot da je tu vreča z odprtinama na obeh straneh, polna različnih vrst zrnja, kot je gorski riž, rdeči riž, fižol, grah, proso in oluščen riž, in jo je človek z dobrim vidom odprl in preiskal: ‘To je gorski riž, to je rdeči riž, to je fižol, to je grah, to je proso, to je oluščen riž’. Tudi tako menih preišče to isto telo … kot veliko mnogih vrst umazanij: ‘V tem telesu so lasje na glavi … in urin.’

11. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

(5. Elementi) 

12. Menihi, menih preišče to isto telo, v kateremkoli položaju je in kakorkoli je postavljeno, kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu je element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’ Kot spreten mesar ali njegov pomočnik, ki je ubil kravo in jo razsekal na kose, sedi s tem ob križišču. Tudi tako menih preišče to isto telo … kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu je element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’

13. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

(6-14. Opazovanje devetih stopenj razpada)

14. Menihi, kot bi videl odvrženo truplo na tleh za upepeljevanje trupel, mrtvo en, dva ali tri dni, nabreklo, modrikasto in razpadlo, menih primerja svoje telo z njim: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

15. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

16. Kot bi videl odvrženo truplo na tleh za upepeljevanje trupel, ki ga žrejo krokarji, sokoli, jastrebi, psi, šakali ali različne vrste črvov, menih primerja svoje telo z njim: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

17. … Tudi tako menih biva v opazovanju telesa v telesu.

18-24. Kot bi videl odvrženo truplo na tleh za upepeljevanje trupel, okostje z mesom in krvjo, ki ga vežejo kite … okostje brez mesa, razmazano s krvjo, ki ga vežejo kite … okostje brez mesa in krvi, ki ga vežejo kite … ločene kosti razmetane na vse strani – tukaj roka, tam noga, tukaj golenica, tam stegnenica, tukaj kolk, tam hrbtenica, tukaj rebro, tam grodnica, tukaj roka, tam rama, tukaj vrat, tam čeljust, tukaj zob, tam lobanja, menih primerja svoje telo: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

25. … Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

26-30. Kot bi videl odvrženo truplo na tleh za upepeljevanje trupel, pobeljene kosti, barve školjk … kosti na kupu, stare več kot leto dni … strohnele kosti in zdrobljene v prah, menih primerja svoje telo s tem: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

(UVID)

31. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu notranje in zunanje. Ali drugače, v telesu prepoznava naravo nastajanja ali prepoznava v telesu naravo izginjanja ali prepoznava v telesu oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost ‘tu je telo’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj vednosti in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

(PREPOZNAVANJE OBČUTKOV)

32. In kako, menihi, menih prepoznava občutke v občutkih?[4] Ko čuti prijeten občutek, menih razume: ‘Jaz čutim prijeten občutek’. Ko čuti neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neprijeten občutek’. Ko čuti niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim niti neprijeten niti prijeten občutek.’ Ko čuti posvetno prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno prijeten občutek’. Ko čuti neposvetno prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neposvetno prijeten občutek’. Ko čuti posvetno neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno neprijeten občutek’. Ko čuti neposvetno neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neposvetno neprijeten občutek’. Ko čuti posvetno niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno niti neprijeten niti prijeten občutek’. Ko čuti neposvetno niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neposvetno niti neprijeten niti prijeten občutek.’

(UVID)

33. Tako prepoznava občutke v občutkih notranje ali prepoznava občutke v občutkih zunanje ali pa prepoznava občutke v občutkih notranje in zunanje. Ali drugače, v občutkih prepoznava naravo nastajanja ali v občutkih prepoznava naravo izginjanje ali v občutkih prepoznava oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost ‘tu je občutek’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj vednosti in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava občutke v občutkih.

(PREPOZNAVANJE SRCA)

34. In kako, menihi, menih prepoznava srce v srcu? Menih jasno prepozna srce z željo kot srce z željo, in srce brez želja kot srce brez želje. On jasno prepozna srce z jezo kot srce z jezo, in srce brez jeze kot srce brez jeze. On jasno prepozna srce z zablodo kot srce z zablodo, in srce brez zablode kot srce brez zablode. On jasno prepozna stisnjeno srce kot stisnjeno srce, in vznemirjeno srce kot vznemirjeno srce. On jasno prepozna vzvišeno srce kot vzvišeno srce, in nevzvišeno srce kot nevzvišeno srce. On jasno prepozna presegajoče srce kot presegajoče srce, in nepresegajoče srce kot nepresegajoče srce. On jasno prepozna zbrano srce kot zbrano srce, in nezbrano srce kot nezbrano srce. On jasno prepozna osvobojeno srce kot osvobojeno srce, in neosvobojeno srce kot neosvobojeno srce.

(UVID) 

35. Tako prepoznava srce v srcu notranje ali prepoznava srce v srcu zunanje ali pa prepoznava srce v srcu notranje in zunanje. Ali drugače, v srcu prepoznava naravo nastajanja ali prepoznava v srcu naravo izginjanja ali prepoznava v srcu oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost ‘tu je srce’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj vednosti in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava srce v srcu.

(PREPOZNAVANJE POJAVOV)

(1. Pet ovir)

36. In kako, menihi, menih prepoznava pojave v pojavih? Menih prepoznava pojave v pojavih iz gledišča petih ovir. In kako menih prepoznava pojave v pojavih iz gledišča petih ovir? Željo po čutnem užitku v sebi menih razume: ‘V meni je želja po čutnem užitku’, ali, ko v njem ni želje po čutnem užitku, razume: ‘V meni ni želje po čutnem užitku’. Razume, kako pride do nastanka še nenastale želje po čutnem užitku, in kako pride do opuščanja že nastale želje po čutnem užitku, in kako se po tem, ko jo enkrat opusti, v prihodnosti ne bo več pojavila.

“V njem je zloba … V njem je otopelost in zaspanost … V njem je nemir in zaskrbljenost… V njem je dvom, in menih razume: ‘V meni je dvom’, ali, če v njem ni dvoma, razume: ‘V meni ni dvoma’. Razume kako pride do nastanka še nenastalega dvoma, in kako pride do opuščanja že nastalega dvoma, in kako se po tem, ko ga enkrat opusti, v prihodnosti ne bo več pojavil.

(UVID) 

37. Tako prepoznava pojave v pojavih notranje ali prepoznava pojave v pojavih zunanje ali pa prepoznava pojave v pojavih notranje in zunanje. Ali drugače, v pojavih prepoznava naravo nastajanja ali v pojavih prepoznava njihovo izginjanje ali v pojavih prepoznava oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost ‘tu so pojavi’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj vednosti in pozornosti, neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava pojave v pojavih glede petih ovir.

(2. Pet agregatov) 

38. Menihi, menih prepoznava pojave v pojavih glede na pet agregatov s predpostavko. In kako menih prepoznava pojave v pojavih glede na pet agregatov s predpostavko? Menih razume: ‘Takšna je snov, takšen njen nastanek, takšno njeno izginotje. Takšen je občutek, takšen njegov nastanek, takšno njegovo izginotje. Takšno je zaznavanje, takšen njegov nastanek, takšno njegovo izginotje. Takšne so tvorbe, takšen njihov nastanek, takšno njihovo izginotje. Takšna je zavest, takšen njen nastanek, takšno njeno izginotje.’

39. Tako prepoznava pojave v pojavih notranje ali prepoznava pojave v pojavih zunanje ali pa prepoznava pojave v pojavih notranje in zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava pojave v pojavih glede na pet agregatov s predpostavko.

(3. Šest področij zaznavanja) 

40. Menihi, menih prepoznava pojave v pojavih glede šestih notranjih in šestih zunanjih področij.[5] In kako menih prepoznava pojave v pojavih glede šestih notranjih in zunanjih področij? Menih razume oko, razume vidne objekte in razume vezanost, ki nastane v odvisnosti od obeh, in tudi razume, kako nastane še nenastala vezanost, in kako nastane opuščanje že nastale vezanosti, in kako se po tem, ko jo enkrat opusti, v prihodnosti ne bo več pojavila.

On razume uho, razume zvoke … On razume nos, razume vonjave … On razume jezik, razume okuse … On razume telo, razume otipljivost … On razume srce, razume pojave in razume vezanost, ki nastane v odvisnosti od obeh in razume, kako nastane še nenastala vezanost, in kako pride do opuščanja že nastale vezanosti, in kako se po tem, ko jo enkrat opusti, v prihodnosti ne bo več pojavila.

41. Tako prepoznava pojave v pojavih notranje ali prepoznava pojave v pojavih zunanje ali pa prepoznava pojave v pojavih notranje in zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava pojave v pojavih glede šestih notranjih in šestih zunanjih področij.

(4. Sedem dejavnikov prebujenja) 

42. Menihi, menih prepoznava pojave v pojavih glede sedmih dejavnikov prebujenja.[6] In kako menih prepoznava pojave v pojavih glede sedmih dejavnikov prebujenja? Ko je v njem pozornost kot dejavnik prebujenja, menih razume: ‘V meni je pozornost kot dejavnik prebujenja’. Če v njem ni pozornosti kot dejavnika prebujenja, on razume: ‘V meni ni pozornosti kot dejavnika prebujenja’. Razume, kako nastaja še nenastali dejavnik pozornosti prebujenja in kako se nastali dejavnik pozornosti prebujenja popolnoma razvije.

V njem obstaja dejavnik opazovanja pojavov … dejavnik prizadevnosti … dejavnik radosti … dejavnik mirnosti … dejavnik zbranosti … dejavnik mirnodušnosti, in menih razume: ‘V meni je dejavnik mirnodušnosti’. Ko v njem ni dejavnika mirnodušnosti, razume: ‘V meni ni dejavnika mirnodušnosti’. Razume, kako pride do nastajanja še nenastalega dejavnika mirnodušnosti in kako se nastali dejavnik mirnodušnosti popolnoma razvije.

43. Tako prepoznava pojave v pojavih notranje ali prepoznava pojave v pojavih zunanje ali pa prepoznava pojave v pojavih notranje in zunanje … In biva neodvisen in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih prepoznava pojave v pojavih glede sedmih dejavnikov prebujenja.

(5. Štiri plemenite resnice)

44. Menihi, menih prepoznava pojave v pojavih glede Štirih plemenitih resnic. In kako menih prepoznava pojave v pojavih glede Štirih plemenitih resnic? Menih razume kot dejansko je: ‘To je neprijetnost. On razume kot dejansko je: ‘To je izvor neprijetnosti. On razume kot dejansko je: ‘To je prenehanje neprijetnosti. On razume kot dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’

(UVID) 

45. Tako prepoznava pojave v pojavih notranje ali prepoznava pojave v pojavih zunanje ali prepoznava pojave v pojavih oboje, notranje in zunanje. Ali drugače, v pojavih prepoznava naravo nastajanja ali prepoznava v pojavih naravo izginjanja ali prepoznava v pojavih oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost ‘tu so pojavi’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj vednosti in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava pojave v pojavih glede Štirih plemenitih resnic.

(ZAKLJUČEK)

46. Menihi, če bi kdorkoli razvijal štiri področja pozornosti sedem let, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če še kaj ostane, stanje nepovratnika.

Pustimo sedem let, menihi. Če bi kdorkoli razvijal ta štiri področja pozornosti na takšen način šest let… pet let … štiri leta … tri leta … dve leti … eno leto, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če ostane sled predpostavke, stanje nepovratnika.

Pustimo eno leto, menihi. Če bi kdorkoli razvijal ta štiri področja pozornosti na takšen način sedem mesecev … šest mesecev … pet mesecev … štiri mesece … tri mesece … dva meseca … en mesec … pol meseca, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če še kaj ostane, stanje nepovratnika.

Pustimo pol meseca, menihi. Če bi kdorkoli razvijal ta štiri področja pozornosti na takšen način sedem dni, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če še kaj ostane, stanje nepovratnika.

47. Z ozirom na to, je bilo rečeno: ‘Menihi, to je direktna pot za očiščenje bitij, za obvladovanje žalosti in objokovanja, za odpravo bolečine in bridkosti, za dosego prave poti, za uresničenje ugasnitve – namreč, štiri področja pozornosti.’”

To je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Praktično identičen govor lahko najdemo v DN 22, čeprav z dodatkom analize Štirih plemenitih resnic, ki podaljša sutto.
[2] Beseda satipaṭṭhāna je sestavljen izraz. Prvi del, sati, izvorno pomeni “spomin,” vendar v paliju, ki ga uporablja budizem, veliko bolj pogosto nosi pomen pozornosti, ki je usmerjena na sedanjost – tako se prevaja kot “pozornost.” Drugi del se razlaga na dva načina: ali kot skrajšana oblika upaṭṭhāna, kar pomeni “vzpostavitev” ali “osnovanje” - pozornosti, ali kot pot paṭṭhāna, kar pomeni “področje” ali “osnovanje” – spet, pozornosti. Tako se štiri satipaṭṭhāne lahko razumejo kot ali štirje načini vzpostavitve pozornosti ali kot štiri stvarna področja pozornosti, kar bo poudarjeno v ostanku sutte. 
[3] “Telesne tvorbe” (kāyasankhāra) so definirane v MN 44:13 kot vdihovanje in izdihovanje.
[4] Primeri “posvetnih” in “nesvetnih" oblik teh občutkov so podani v MN 137:9 -15 v rubriki šestih vrst veselja, žalosti in mirnodušnosti.
[5] Notranja področja so šest čutnih sposobnosti. Zunanja področja so predmeti, ki se na njih nanašajo. Ovire, ki nastanejo, zavisijo od tega, če se pari lahko razumejo kot privlačnost (pohlep), odbojnost (sovraštvo) in to podpirajoča zabloda.
[6] Kako se sedem dejavnikov prebujenja razvije v napredujočih sekvencah je razloženo v MN 118:29-40.

Zelo dober komentar tega učenja je podal bhikkhu Akiñcano: https://pathpress.wordpress.com/2017/02/02/.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / april 2024

 

(C) SloTheravada, 2023