Čemu zaupati

Pred časom sem z arhitektom razpravljal o njegovem načrtu zgradbe. Razložil je izbire, ki jih je naredil v načrtu in uporabljal besede kot so »pošteno« in »iskreno«. Zame kot meniha je bilo zanimivo slišati, kako uporablja etične izraze, da bi upravičil število oken na zidu ali položaj pip. Ugotovil sem, da bi bilo nemogoče kritizirati načrt, ne da bi se zdelo, da se zavzemam za nepošteno in neiskreno stran. Prispodoba je zavzela samostojno življenje.

V podobnem stilu se te dneve veliko korporacij trudi prepričati potrošnike, da so njihovi izdelki preprosto izraz takšnih pozitivnih vrednot kot »transcendenca« ali » skupnost«. Upajo, da bo to vodilo v dolgotrajen odnos s potrošniki in lojalnost do znamke. Čemu lahko zaupamo v svetu, kjer so sile, ki se trudijo manipulirati z našimi čustvi, tako neobvladljive? Pozornost je dober začetek.

Pozornost nam ustvari vrzel med dražljajem in odgovorom. Sposobni smo »v realnem času« prepoznati ali nas prepričujejo, da bi verjeli, da nas bo nakup izdelka ali storitve naredil privlačnejše ali nam dvignil položaj ali nas naredil na nek način boljšega človeka. S pozornostjo lahko te trditve ocenimo v enem samem dihu. Bolj kot smo pozorni manj smo naivni. Brez pozornosti so celo najbistrejši ljudje žrtev svojih želj in strahov.

- adžan Džajasaro