(SN 45:8) Vibhaṅga Sutta - Analiza osmeročlene poti

 

“Menihi, učil vas bom Plemenito osmeročleno pot in jo bom analiziral za vas. Poslušajte in skrbno pazite. Govoril bom.” 

“Da, častiti gospod,” so odgovorili ti menihi. Blagoslovljeni je rekel tole: 

“In kaj, menihi, je Plemenita osmeročlena pot? Pravilen pogled, pravilen namen, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način preživljanja, pravilen napor, pravilna pozornost, pravilna zbranost. 

“In kaj, menihi, je pravilen pogled? Znanje o trpljenju, znanje o izvoru trpljenja, znanje o končanju trpljenja in znanje o poti, ki vodi do končanju trpljenja: to se imenuje pravilen pogled. 

“In kaj, menihi, je pravilen namen? Namen odrekanja, namen brez odpora, namen neškodljivosti: to se imenuje pravilen namen. 

“In kaj, menihi, je pravilen govor? Vzdržnost od lažnivega govora, vzdržnost od zlobnega govora, vzdržnost od osornega govora, vzdržnost od nesmiselnega klepetanja: to se imenuje pravilen govor. 

“In kaj, menihi, je pravilno dejanje? Vzdržnost od uničevanja življenja, vzdržnost od jemanja tistega, kar ti ni dano, vzdržnost od slabega spolnega vedenja: to se imenuje pravilno dejanje. 

“In kaj, menihi, je pravilen način preživljanja? Plemeniti učenec, ki se vzdrži napačne oblike načina preživljanja zasluži za svoje življenje s pravilnim načinom preživljanja: to se imenuje pravilen način preživljanja. 

“In kaj, menihi, je pravilen napor? Tukaj, menihi, menih ustvarja željo po ne-nastajanju ne-nastalega zla škodljivih stanj; on naredi napor, prebudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. On ustvarja željo za opuščanjem nastalih zlih škodljivih stanj … On ustvarja željo po nastajanju ne-nastalih dobrih stanj ... On ustvarja željo po nadaljevanju nastalih dobrih stanj, da ne pojemajo, se povečajo, razširijo in dovršijo po razvoju; on naredi napor, prebudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. To se imenuje pravilen napor. 

“In kaj, menihi, je pravilna pozornost? Tukaj, menihi, menih kontemplira telo v telesu, navdušen, jasno dojemajoč, pozoren, z odstranjenim hrepenenjem in potrtostjo z ozirom na svet. On kontemplira občutke v občutkih, navdušen, jasno dojemajoč, pozoren, z odstranjenim hrepenenjem in potrtostjo z ozirom na svet. On kontemplira um v umu, navdušen, jasno dojemajoč, pozoren, z odstranjenim hrepenenjem in potrtostjo z ozirom na svet. On kontemplira pojave v pojavih, navdušen, jasno dojemajoč, pozoren, z odstranjenim hrepenenjem in potrtostjo z ozirom na svet. To se imenuje pravilna pozornost. 

“In kaj, menihi, je pravilna zbranost? Tukaj, menihi, oddaljen od čutnih užitkov, oddaljen od škodljivih stanj, menih vstopi in prebiva v prvi jhāni, kar spremlja misel in preiskovanje, skupaj z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki je rojena zaradi odmaknjenosti. Z umiritvijo misli in preiskovanja, vstopi in prebiva v drugi jhāni, kar daje notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in preiskovanja in daje zadovoljstvo in prijetnost, ki je rojena iz koncentracije. Z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva, živi ravnodušno in pozorno in jasno razumevajoče, izkuša srečo s telesom; on vstopi in živi v tretji jhāni zaradi česar plemeniti izjavljajo: ‘On je ravnodušen, pozoren, ta, ki živi srečno.’ Z opustitvijo ugodja in bolečine in s predhodnim preminutjem veselja in potrtosti, vstopi in živi v četrti jhāni, kar ni niti boleče niti prijetno in vključuje čiščenje pozornosti z ravnodušnostjo. To se imenuje pravilna zbranost.” 

 

 

 

vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
Prevod: Bojan Božič / julij 2014