(MN 124) Bakkula Sutta - Bakkula

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je častiti Bakkula[1] živel v Bambusovem gaju pri Rādžagahu, kjer so krmili veverice.

2. Acela Kassapa, tovariš častitega Bakkula v njegovem laičnem življenju, je odšel do častitega Bakkula in izmenjal z njim pozdrave. Ko je bil ta vljuden in prijazen pogovor končan, je sedel na stran in vprašal častitega Bakkula:

3. “Prijatelj Bakkula, kako dolgo je tega, kar si šel naprej v meništvo?”

“Osemdeset let je preteklo, kar sem šel naprej v meništvo, prijatelj.”

“Prijatelj Bakkula, v teh osemdesetih letih, kolikokrat si bil vpleten v spolni odnos?”

“Prijatelj Kassapa, takega vprašanja me ne bi smel vprašati. Vprašati bi me moral tako: ‘Prijatelj Bakkula, v teh osemdesetih letih, kolikokrat si imel zaznave želje po čutnosti, ki je nastala v tebi?’”

“Prijatelj Bakkula, v teh osemdesetih letih, kolikokrat si imel zaznavo želje po čutnosti, ki je nastala v tebi?”

“Prijatelj Kassapa, v teh osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim kakršnekoli zaznave želje po čutnosti, da bi se kadarkoli pojavila v meni.”

[Da se osemdeset let, kar je šel naprej v meništvo, častiti Bakkula ni spomnil nobene zaznave želje po čutnosti, ki bi se ta kadarkoli pojavila v njem – tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.][2]

4-5. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim kakršnekoli zaznave zlobe … kakršnekoli zaznave krutosti, da bi se kadarkoli pojavila v meni.”

[Da se osemdeset let, kar je šel naprej v meništvo, častiti Bakkula ni spomnil kakršnekoli zaznave zlobe … kakršnekoli zaznave krutosti, ki bi se kadarkoli pojavila v njem – tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

6. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim kakršnekoli misli o želji po čutnosti, ki bi se kadarkoli pojavila v meni.”

[ … tudi tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

7-8. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim kakršnekoli misli zlobe … kakršnekoli misli o krutosti, ki bi se kadarkoli pojavila v meni.”

[ … tudi tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

9-15. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim, da sem kadarkoli sprejel obleko od laika[3] … kadarkoli nosil obleko, ki mi jo je dal laik … kadarkoli rezal obleko z rezilom … kadarkoli sešil obleko s šivanko … kadarkoli pobarval obleko z barvilom … kadarkoli sešil obleko v času kathine … kadarkoli delal obleke za moje tovariše v svetem življenju.”

[ … tudi tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

16-19. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim, da bi kadarkoli sprejel povabilo na obrok hrane … kadarkoli pojavila misel: ‘O, naj me nekdo povabi na obrok hrane!’ … kadarkoli sedel znotraj hiše … kadarkoli jedel znotraj hiše.”

[ … tudi tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

20-25. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim, da bi si kadarkoli prizadeval za znamenja in značilnosti ženske … kadarkoli učil Dhammo ženski, tudi toliko kot je štirivrstični verz … kadarkoli odšel v prostore nun … kadarkoli učil Dhammo nuni … kadarkoli učil Dhammo ženski kandidatki [za nuno]… kadarkoli učil Dhammo ženski začetnici [nunskega življenja].”

[ … tudi tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

26-29. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim, da bi kadarkoli dal meniško posvečenje … kadarkoli dal popolno sprejetje … kadarkoli imel nekoga v odvisnosti … kadarkoli pustil novinca čakati name.”

[ … tudi tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

30-37. “Prijatelj, v osemdesetih letih, kar sem šel naprej v meništvo, se ne spomnim, da sem se kadarkoli kopal v kopališču ... kadarkoli kopal s kopalnim prahom … kadarkoli masiral ude mojim tovarišem v svetem življenju … je kadarkoli nastala stiska v meni, celo tako malo časa, kot je potrebno pomolsti kravo … kadarkoli vzel zdravilo, celo tako malo, kot je strok česna … kadarkoli uporabil blazino … kadarkoli napravil posteljo … kadarkoli vstopil v domovanje za deževni umik znotraj vasi.”

[ … tudi tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

38. “Prijatelj, sedem dni po meniškem posvečenju sem jedel miloščino po deželi kot dolžnik; na osmi dan se je pojavila končna vednost.”

[Da je sedem dni častiti Bakkula jedel miloščina po deželi kot dolžnik, in na osmi dan se je pojavila končna vednost - tudi tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

39. [Potem je Acela Kassapa rekel:] “Prejel bom meniško sprejetost v tej Dhammi in disciplini, sprejel bom popolno sprejetost.” In Acela Kassapa je prejel meniško sprejetost v tej Dhammi in disciplini, prejel je polno sprejetost. In kmalu, ne dolgo po njegovi popolni sprejetosti, ko je bival sam, umaknjen, vztrajen, vnet in odločen, je častiti Kassapa, s svojim lastnim uresničenjem z direktno vednostjo, tukaj in sedaj vstopil in bival v tem najvišjem cilju svetega življenja, zaradi katerega pripadnik naroda upravičeno gre naprej od doma v brezdomstvo. On je direktno vedel: “Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje”. In častiti Kassapa je postal eden od arahantov.

40. Potem, ob kasnejši priložnosti, je častiti Bakkula vzel ključ in odšel od bivališča do bivališča, rekoč: “Pridite naprej v meništvo, častiti gospodje; pridite naprej v meništvo, častiti gospodje. Danes bom dosegel končno ugasnitev.”

[Da je častiti Bakkula vzel ključ in odšel od bivališča do bivališča, rekoč: “Pridite naprej v meništvo, častiti gospodje; pridite naprej v meništvo, častiti gospodje. Danes bom dosegel končno ugasnitev ” - tudi tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.]

41. Potem, sedeč sredi meniške skupnosti, je častiti Bakkula dosegel končno ugasnitev.

[Da je sedeč sredi meniške skupnosti častiti Bakkula dosegel končno ugasnitev, tudi tega se spominjamo kot sijajne in čudovite kvalitete častitega Bakkula.][4]

 

Opombe


[1] Glede na MA, je častiti Bakkula postal menih v svojem osemdesetem letu, kar bi pomenilo, da je bil ob času dogajanja te sutte star sto šestdeset let. Buddha ga je razglasil za najodličnejšega učenca glede na njegovo dobro zdravje.

[2] MA pravi, da so odlomke v oglatih oklepajih dodali starejši menihi, ki so zbirali sutte v Dhammo.

[3] Čas kathine je obdobje, ki sledi trimesečnemu umiku za časa deževne dobe, ko menihi izdelujejo novo obleko iz krp, ki so jih prejeli.

[4] MA pravi, da je ta sutta bila recitirana pri drugem sestavljanju Dhamme (drugi koncil), približno sto let po Buddhovi smrti.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / junij 2018, rev. marec 2021