(MN 48) Kosambīya Sutta – Kosambinci

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kosambīju v Ghositovem samostanu.

2. Takrat so bili menihi pri Kosambīju sprti, se prepirali, bili zatopljeni v razprave in zbadali drug drugega z besednimi bodicami. Eni niso mogli prepričati drugih, niti drugi niso mogli prepričati njih. Niso mogli prepričati eden drugega, niti jih niso mogli prepričati drugi.[1]

3. Potem je nek menih odšel do Blaženega. Ko se mu je poklonil, je sedel na stran in ga obvestil o tem, kaj se je dogajalo.

4. Potem je Blaženi nagovoril določenega meniha: “Pridi, menih, povej tem menihom v mojem imenu, da jih kliče učitelj.” - “Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do teh menihov in jim povedal: “Učitelj kliče častite.”

“Da, prijatelj,” so odgovorili in odšli do Blaženega in ko so se mu poklonili, so sedli na stran. Blaženi jih je vprašal: “Menihi, ali je res, da ste sprti, se prepirate in ste zatopljeni v razprave, se medsebojno besedno zbadate. Da eni ne morete prepričati drugih, niti drugi ne morejo prepričati vas, da ne morete prepričati eden drugega niti vas ne morejo prepričati drugi?”

“Da, častiti gospod.”

5. “Menihi, kaj mislite? Ko ste se prepirali, bili globoko v sporih in se medsebojno besedno zbadali, ali ob taki priložnosti vzdržujete dejanja dobrohotnosti s telesom, govorom in umom v javnosti in v zasebnosti do vaših tovarišev v svetem življenju?”

“Ne, častiti gospod.”

“Menihi, ko se prepirate, ste globoko v sporih in se medsebojno besedno zbadate, ob tej priložnosti ne vzdržujete dejanj dobrohotnosti s telesom, govorom in umom, v javnosti in v zasebnosti do vaših tovarišev v svetem življenju. Zapeljani možje, kaj sploh lahko veste, kaj lahko vidite, da se prepirate, ste globoko v sporih in se medsebojno besedno zbadate? Tako ne morete niti prepričati drugih niti drugi ne morejo prepričati vas, ne morete niti prepričati eden drugega niti vas ne morejo prepričati drugi? Zapeljani možje, to vas bo vodilo do vaše škode in neprijetnosti za dolgo časa.”

(ŠEST KVALITET SRČNOSTI)

6. Potem je Blaženi naslovil menihe: “Menihi, obstaja šest kvalitet srčnosti, ki ustvarjajo ljubezen in spoštovanje in vodijo do povezanosti, do neprepira, do sloge in do enotnosti. Katerih šest?

(1) Menih vzdržuje telesna dejanja dobrohotnosti v javnosti in v zasebnosti do svojih tovarišev v svetem življenju. To je kvaliteta srčnosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do povezanosti, neprepira, do sloge in do enotnosti.

(2) Menih vzdržuje govorna dejanja dobrohotnosti v javnosti in v zasebnosti do svojih tovarišev v svetem življenju. To je kvaliteta srčnosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(3) Menih vzdržuje umska dejanja dobrohotnosti v javnosti in v zasebnosti do svojih tovarišev v svetem življenju. To je kvaliteta srčnosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(4) Menih stvari uporablja skupaj s svojimi krepostnimi tovariši v svetem življenju. Brez zadržkov deli z njimi vsako pridobitev, ki je v skladu z Dhammo in je bila dobljena na način, ki je skladen z Dhammo, vključno z vsebino njegove sklede. Tudi to je kvaliteta srčnosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(5) Menih biva v javnih in zasebnih bivališčih skupaj s svojimi tovariši v svetem življenju, katerih kreposti so neprelomljene, neraztrgane, nepopackane, nelisaste, osvobajajoče, ki jih priporočajo modri, niso napačno razumljene in vodijo do zbranosti. Tudi to je kvaliteta srčnosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do … enotnosti.

(6) Menih biva v javnih in zasebnih bivališčih skupaj s svojimi tovariši v svetem življenju, katerih pogled je plemenit in osvobajajoč in vodi tega, ki prakticira v skladu z njim, da dovrši uničenje neprijetnosti. Tudi to je kvaliteta srčnosti, ki ustvari ljubezen in spoštovanje in vodi do povezanosti, do neprepira, do sloge in do enotnosti.

To je šest kvalitet srčnosti, ki ustvarjajo ljubezen in spoštovanje in vodijo do povezanosti, do neprepira, do sloge in do enotnosti.

(PRAVILNI POGLED)

7. Od teh šestih principov srčnosti je glavni, najbolj povezljiv, najbolj združujoč pogled ta, ki je plemenit in osvobajajoč in vodi tega, ki prakticira v skladu z njim, do popolnega uničenja neprijetnosti. Prav tako kot je glavni, najbolj povezljiv, najbolj združujoč del hiše s stolpom stolp sam, tako tudi, je od teh šestih principov iskrenosti, glavni … pogled, ki je plemenit in osvobajajoč …

8. In kako ta pogled, ki je plemenit in osvobajajoč, vodi tega, ki prakticira v skladu z njim, do popolnega uničenja neprijetnosti?

(1) Menih, ko je šel v gozd ali k vznožju drevesa ali do prazne koče, pomisli: ‘Je kakšna obsedenost, ki ni opuščena v meni, ki bi lahko tako obsedla moje srce, da ne vem in ne vidim stvari kot dejansko so?’ Če je menih obseden s poželenjem po čutnosti, potem je njegovo srce obsedeno. Če je obseden z zlobnostjo, potem je njegovo srce obsedeno. Če je obseden z lenobo in topostjo, potem je njegovo srce obsedeno. Če je obseden z vznemirjenostjo in kesanjem, potem je njegovo srce obsedeno. Če je obseden z dvomom, potem je njegovo srce obsedeno. Če je menih prevzet z domnevami o tem svetu, potem je njegovo srce obsedeno. Če je menih prevzet z domnevami o drugem svetu, potem je njegovi srce obsedeno. Če se menih prepira in je v sporih, se medsebojno besedno zbada z drugimi, potem je njegovo srce obsedeno.

On razume tako: ‘Ni neopuščene obsedenosti v meni, ki bi lahko tako obsedla moje srce, da ne bi poznal in videl stvari kot dejansko so. Moje srce je naklonjeno k prebujenju resnice.’ To je prvi vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit, transcendenten, ki ga navadni ljudje nimajo.

9. (2) Plemeniti učenec premisli: ‘Ko si prizadevam, razvijem in negujem ta pogled, ali osebno dobim notranjo jasnost, ali si osebno pogasim žejo?’

On razume tako: ‘Ko si prizadevam, razvijem in negujem ta pogled, dobim notranjo jasnost, si osebno pogasim žejo.’ To je drugi vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit, transcendenten, ki ga navadni ljudje nimajo.

10. (3) Plemeniti učenec premisli: ‘Ali obstaja katerikoli drug asket ali brahman zunaj [Buddhovega učenja], ki ima pogled, kakršnega imam jaz?’

On razume tako: ‘Ne obstaja nobenega drugega asketa ali brahmana zunaj [Buddhovega učenja], ki ima pogled, kot ga imam jaz.’ To je tretji vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit, transcendenten, ki ga navadni ljudje nimajo.

11. (4) Plemeniti učenec premisli: ‘Ali imam naravo človeka, ki ima pravilni pogled?’ Kakšna je narava človeka, ki ima pravilni pogled? Takšna je narava človeka, ki ima pravilni pogled: Čeprav lahko napravi neko vrsto prekrška, za katerega je bil določen način pokore, on naenkrat prizna, razkrije in pove to učitelju ali modrim tovarišem v svetem življenju, in ko to naredi, se tega vzdrži narediti v bodoče. Prav tako kot mlad, nežen dojenček, ki je še nagnjen ležanju, naenkrat odmakne roko ko se dotakne s svojo roko ali nogo žerjavice, je taka tudi narava človeka, ki ima pravilni pogled.

On razume tako: ‘Jaz imam naravo človeka, ki ima pravilni pogled.’ To je četrti vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit, transcendenten, ki ga navadni ljudje nimajo.

12. (5) Plemeniti učenec premisli: ‘Ali imam naravo človeka, ki ima pravilni pogled?’ Kakšna je narava človeka, ki ima pravilni pogled? Takšna je narava človeka, ki ima pravilni pogled: Čeprav lahko dela različne stvari za svoje tovariše v svetem življenju, je vnet za vadbo v višji kreposti, vadbo v višjem srcu in vadbo v višji modrosti. Prav tako kot krava, ki se pase z novim teletom, opazuje svoje tele, je taka tudi narava človeka, ki ima pravilni pogled.

On razume tako: ‘Jaz imam naravo človeka, ki ima pravilni pogled.’ To je peti vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit, transcendenten, ki ga navadni ljudje nimajo.

13. (6) Plemeniti učenec premisli: ‘Ali imam moč človeka, ki ima pravilni pogled?’ Kaj je moč človeka, ki ima pravilni pogled? To je moč človeka, ki ima pravilni pogled: Ko se učita Dhamma in disciplina, ki ju je Tathāgata razglasil, je pozoren na to, daje temu pozornost, se ukvarja s tem z vsem svojim srcem, posluša Dhammo z željnimi ušesi.

On razume tako: ‘Jaz imam moč človeka, ki ima pravilni pogled.’ To je šesti vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit, transcendenten, ki ga navadni ljudje nimajo.

14. (7) Plemeniti učenec premisli: ‘Ali jaz imam moč človeka, ki ima pravilni pogled?’ Kaj je moč človeka, ki ima pravilni pogled? To je moč človeka, ki ima pravilni pogled: Ko se učita Dhamma in disciplina, ki ju je Tathāgata razglasil, on pridobi navdih v smislu, pridobi navdih v Dhammi, pridobi zadovoljstvo povezano z Dhammo.

On razume tako: ‘Jaz imam moč človeka, ki ima pravilni pogled.’ To je sedmi vpogled, ki ga je dosegel, ki je plemenit, transcendenten, ki ga navadni ljudje nimajo.

15. Ko plemeniti učenec tako poseduje sedem dejavnikov, je pridobil značaj, ki je primeren za uresničenja sadu vstopajočega v tok. Ko ima plemeniti učenec tako v lasti sedem dejavnikov, poseduje sad vstopajočega v tok.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


[1] Ozadje te sutte je prepir pri Kosambīju, ki se začne z običajnim napačnim razumevanjem nižjih pravil discipline, hitro vzplamti in razdeli velik del Sanghe in laikov, ki prebivajo pri Kosambīju, v dve sovražni frakciji.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2017, rev. april 2023