(MN 38) Mahātaṇhāsankhaya Sutta – Dolgo učenje o uničenju želja

 

(UVOD)

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka.

2. Ob tej priložnosti se je pojavil škodljiv pogled v menihu z imenom Sati, sinu ribiča: “Kot razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, se ta ista zavest vrti in neprestano teče, ne neka druga.“

3. Nekaj menihov je, ko so slišali o tem, odšlo do meniha Satija in ga vprašalo: “Prijatelj Sati, ali je res, da se je v tebi pojavil takšen škodljiv pogled?”

“Točno tako, prijatelji. Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, se ta ista zavest vrti in neprestano teče, ne neka druga.”

Menihi so v želji, da ga ločijo od tega škodljivega pogleda pritisnili nanj in ga izprašali in navzkrižno zaslišali: “Prijatelj Sati, ne reci tega tako. Ne predstavi napačno Blaženega; ni dobro, da napačno predstaviš Blaženega. Blaženi ne bi tako govoril. V učenjih je Blaženi navedel, da se zavest pojavi v odvisnosti, ker brez pogoja ni zavesti.”

Čeprav so ti menihi pritiskali nanj, ga spraševali in navzkrižno zasliševali, se je menih Sati, sin ribiča, še vedno trmasto držal tega škodljivega pogleda in še naprej vztrajal v njem.

4. Ker ga menihi niso mogli ločiti od tega škodljivega pogleda, so odšli do Blaženega in ko so mu izkazali spoštovanje, sedli na stran in mu povedali vse, kar se je zgodilo: “Častiti gospod, ker nismo mogli ločiti meniha Satija, sina ribiča, od tega škodljivega pogleda, sedaj poročamo o tem Blaženemu.”

5. Potem je Blaženi nagovoril določenega meniha: “Pridi, menih, povej menihu Satiju, sinu ribiča, v mojem imenu, da ga kliče učitelj.”—“Da, častiti gospod,” je odgovoril in odšel do meniha Satija in mu povedal: “Učitelj te kliče, prijatelj Sati.”

“Da, prijatelj,” je ta odgovoril in odšel do Blaženega in ko mu je izkazal spoštovanje, sedel na stran. Blaženi ga je vprašal: “Sati, je res, da se je sledeč škodljiv pogled pojavil v tebi: ‘Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, se ta ista zavest vrti in neprestano teče, ne neka druga’?”

“Točno tako, častiti gospod. ‘Kakor razumem Dhammo, ki jo uči Blaženi, se ta ista zavest vrti in neprestano teče, ne neka druga.”

“Kaj je to zavest, Sati?”

“Častiti gospod, to je tisto, kar govori in čuti in doživlja tukaj in tam posledice dobrih in slabih dejanj.”

“Neumnež, od koga si slišal, da učim Dhammo na tak način? Neumnež, ali nisem v mnogih učenjih navedel, da se zavest pojavi v odvisnosti, ker brez pogoja ni zavesti? Toda ti, neumnež, si nas napačno predstavljal s tvojim napačnim razumevanjem in si škodoval sebi in si si nakopičil veliko krivde; zaradi tega te bo to privedlo do tvoje škode in dolgotrajne neprijetnosti.”

6. Potem je Blaženi tako nagovoril menihe: “Menihi, kaj mislite? Ali ima ta menih Sati, sin ribiča, sploh prižgano iskrico modrosti v tej Dhammi in disciplini?”

“Kako bi jo mogel imeti, častiti gospod? Ne, častiti gospod.”

Ko je bilo to rečeno, je menih Sati, sin ribiča, obsedel tih, prestrašen, s spuščenimi rameni in sklonjeno glavo, čemeren in brez odgovora. Ko je to videl, mu je Blaženi rekel: “Neumnež, prepoznan boš s svojim lastnim škodljivim pogledoma. Vprašal bom menihe glede te zadeve.”

7. Potem je Blaženi tako nagovoril menihe: “Menihi, ali razumete Dhammo, ki jo učim, kakor ta menih Sati, sin ribiča, ali pa si on, ko nas s tem napačnim razumevanjem napačno predstavlja, škodi sebi in si kopiči veliko slabih zaslug?”

“Ne, častiti gospod. Blaženi je v mnogih učenjih navedel, da se zavest pojavi v odvisnosti, ker brez pogoja ni zavesti.”

“Dobro, menihi. Dobro je, da razumete Dhammo, kot jo učim. V veliko učenjih sem navedel, da se zavest pojavi v odvisnosti, ker brez pogoja ni zavesti. Toda ta menih Sati, sin ribiča, nas je s svojim napačnim razumevanjem napačno predstavljal, s tem škodoval sebi in si nakopičil veliko slabih zaslug; zaradi tega bo tega neumneža to privedlo do škode in dolgotrajne neprijetnosti.

(POGOJENOST ZAVESTI)

8. “Menihi, zavest se presodi z določenim pogojem, v odvisnosti od katerega nastane. Ko nastane zavest odvisno od očesa in vidnih stvari, se šteje kot očesna zavest; ko nastane zavest odvisno od ušesa in zvokov, se šteje kot ušesna zavest; ko nastane zavest odvisno od nosa in vonjev, se šteje kot nosna zavest; ko nastane zavest odvisno od jezika in okusov, se šteje kot jezična zavest; ko nastane zavest odvisno od telesa in otipa, se šteje kot telesna zavest; ko nastane zavest odvisno od uma in misli, se šteje kot umska zavest. Prav tako, kot se ogenj presodi z določenim pogojem, odvisno od katerega gori – ko ogenj gori v odvisnosti od drv, se to šteje kot ogenj drv; ko ogenj gori v odvisnosti od butar dračja, se šteje kot ogenj dračja; ko ogenj gori v odvisnosti od trave, se šteje kot travni ogenj; ko ogenj gori v odvisnosti od kravjeka, se šteje kot ogenj kravjeka; ko ogenj gori v odvisnosti od plev, se to šteje kot ogenj plevela; ko ogenj gori v odvisnosti od smeti, se to šteje kot ogenj smeti - tako se tudi zavest šteje s posebnim pogojem, v odvisnosti od katerega se pojavi. Ko se pojavi zavest odvisno od očesa in vidnih stvari, se šteje kot očesna zavest … ko se pojavi zavest odvisno od uma in misli, se šteje kot umska zavest.

(SPLOŠNA VPRAŠANJA O BITNOSTI)

9. “Menihi, ali vidite: ‘To je’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali vidite: ‘S podporo to je’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali vidite: ‘S prenehanjem podpore to preneha’?” - “Da, častiti gospod.”

10. “Menihi, ali se pojavi dvom, pride do ugibanja: ‘To je’?”- “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali se pojavi dvom, pride do ugibanja: ‘S podporo to je’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali se pojavi dvom, pride do ugibanja: “S prenehanjem podpore to preneha’?” - “Da, častiti gospod.”

11. “Menihi, ali je dvom opuščen v nekom, ko vidi kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘To bo nastalo?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali je dvom opuščen v nekom, ko vidi kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘Nastanek se dogodi s tem, kot hrano’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali je dvom opuščen v nekom, ko vidi kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘S prenehanjem podpore je to, kar nastane, podvrženo prenehanju’?” - “Da, častiti gospod.”

12. “Menihi, ali ste brez dvoma: ‘To bo nastalo’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali ste brez dvoma: ‘Nastanek se dogodi s tem, kot hrano’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali ste brez dvoma: ‘S prenehanjem podpore bo to, kar bo nastalo, podvrženo prenehanju’?” - “Da, častiti gospod.”

13. “Menihi, ali ste dobro videli kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘To bo nastalo’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali ste dobro videli kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘Nastanek se dogodi s tem, kot hrano’?” - “Da, častiti gospod.” - “Menihi, ali ste dobro videli kot dejansko je, s pravilno modrostjo: ‘S prenehanjem podpore bo to, kar bo nastalo, podvrženo prenehanju’ - “Da, častiti gospod.”

14. “Menihi, prečiščeno in jasno kot je ta pogled, če se ga trdno držiš, ga ceniš, ga imaš za zaklad in ga obravnavaš kot posest, ali bi potem razumel Dhammo, ki je bila poučevana kot prispodoba splava, ki je bil namenjen za prehod preko, ne pa za namen oprijemanja zanj?” - “Ne, častiti gospod.” - “Menihi, prečiščeno in jasno kot je ta pogled, če se ga trdno ne držiš, ga ceniš, ga imaš za zaklad in ga obravnavaš kot posest, ali bi potem razumel Dhammo, ki je bila poučevana kot prispodoba splava, ki je bil namenjen za prehod preko, ne pa za namen oprijemanja zanj?” - “Da, častiti gospod.”

(PODPORA IN ODVISNOST NASTAJANJA)

15. “Menihi, so štiri vrste podpore za vzdrževanje bitij, ki so že nastala in so za podporo teh, ki iščejo novo bitnost. Katere štiri? To so: hrana, groba ali subtilna; sprejetje, kot druga vrsta; mentalni namen, kot tretja; in zavest, kot četrta vrsta podpore.

16. Sedaj, menihi, te štiri vrste podpore imajo kaj za svoj vir, kaj za svoj izvor, iz česa so rojene in narejene? Te štiri vrste podpore imajo željo za svoj vir, željo za svoj izvor; so rojene in narejene iz želje. In ta želja ima kaj za svoj vir … ? Želja ima občutek za svoj vir … In ta občutek ima kaj za svoj vir … ? Občutek ima sprejetje za svoj vir … In ta sprejetje ima kaj za svoj vir … ? Sprejetje ima šesterno področje za svoj vir … In šesterno področje ima kaj za svoj vir … ? Šesterno področje ima ime-snov za svoj vir … In ta ime-snov ima kaj za svoj vir … ? Ime-snov ima zavest za svoj vir … In ta zavest ima kaj za svoj vir … ? Zavest ima tvorbe za svoj vir … In te tvorbe imajo kaj za svoj vir, kaj za svoj izvor, od česa so rojene in narejene? Tvorbe imajo nevednost za svoj vir, nevednost za svoj izvor; one so rojene in narejene iz nevednosti.

(NADALJEVANJE RAZLAGE O NASTAJANJU)

17. Tako, menihi, z nevednostjo kot pogojem, tvorbe [bodo nastale]; s tvorbami kot pogojem, zavest; z zavestjo kot pogojem, ime-snov; z imenom-snovjo kot pogojem, šesterno področje; s šesternim področjem kot pogojem, sprejetje; s sprejetjem kot pogojem, občutek; z občutkom kot pogojem, želja; z željo kot pogojem, predpostavka; s predpostavko kot pogojem, bitnost; z bitnostjo kot pogojem, rojstvo; z rojstvom kot pogojem, nastanejo staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšen je izvor vse te gmote neprijetnosti.

(OBRNJENI VRSTNI RED VPRAŠNJ O NASTAJANJU)

18. ‘Z rojstvom kot pogojem, staranje in smrt’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali imata staranje in smrt rojstvo za pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Staranje in smrt imata rojstvo za pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z rojstvom kot pogojem, staranje in smrt.’”

“‘Z bitnostjo kot pogojem, rojstvo’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima rojstvo bitnost za pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Rojstvo ima bitnost za pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z bitnostjo kot pogojem, rojstvo.’”

“‘S predpostavko kot pogojem, bitnost’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima bitnost predpostavko za pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Bitnost ima predpostavko za pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S predpostavko kot pogojem, bitnost.’”

“‘Z željo kot pogojem, predpostavka’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima predpostavka željo za pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Predpostavka ima željo za pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z željo kot pogojem, predpostavka.’”

”‘Z občutkom kot pogojem, želja’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima želja občutek za pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Želja ima občutek za pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z občutkom kot pogojem, želja.’”

“‘S sprejetjem kot pogojem, občutek’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima občutek sprejetje za pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Občutek ima sprejetje za pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S sprejetjem kot pogojem, občutek.’”

“‘S šesternim področjem kot pogojem, sprejetje’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima sprejetje šesterno področje za pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Sprejetje ima šesterno področje za pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S šesternim področje kot pogojem, sprejetje.’”

“‘Z imenom-snovjo kot pogojem, šesterno področje’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima šesterno področje ime-snov za pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Šesterno področje ima ime-snov za pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z imenom-snovjo kot pogojem, šesterno področje.’”

“‘Z zavestjo kot pogojem, ime-snov: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima ime-snov zavest za pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Ime-snov ima zavest za pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘Z zavestjo kot pogojem, ime-snov.’”

“‘S tvorbami kot pogojem, zavest’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali ima zavest tvorbe za pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Zavest ima tvorbe za pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S tvorbami kot pogojem, zavest.’”

“‘Z nevednostjo kot pogojem, tvorbe’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali imajo tvorbe nevednost za pogoj ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Tvorbe imajo nevednost za pogoj, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S tvorbami kot pogojem, nevednost.’”

(POVZETEK O NASTAJANJU)

19. “Dobro, menihi. Tako vi pravite in jaz prav tako pravim: ‘Ko nekaj je, je; z nastankom tega, to nastane.’ To pomeni, z nevednostjo kot pogojem, tvorbe [bodo nastale]; s tvorbami kot pogojem, zavest; z zavestjo kot pogojem, ime-snov; z imenom-snovjo kot pogojem, šesterno področje; s šesternim področjem kot pogojem, sprejetje; s sprejetjem kot pogojem, občutek; z občutkom kot pogojem, želja; z željo kot pogojem, predpostavka; s predpostavko kot pogojem, bitnost; z bitnostjo kot pogojem, rojstvo; z rojstvom kot pogojem, nastanejo staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšen je izvor vse te gmote neprijetnosti.

(NADALJEVANJE RAZLAGE O PRENEHANJU)

20. Toda, s popolno ugasnitvijo in prenehanjem nevednosti, pride prenehanje tvorb; s prenehanjem tvorb, prenehanje zavesti; s prenehanjem zavesti, prenehanje imena-snovi; s prenehanjem imena-snovi, prenehanje šesternega področja; s prenehanjem šesternega področja, prenehanje sprejetja; s prenehanjem sprejetja, prenehanje občutka; s prenehanjem občutka, prenehanje želje; s prenehanjem želje, prenehanje predpostavke; s prenehanjem predpostavke, prenehanje bitnosti; s prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva; s prenehanjem rojstva, prenehajo staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšno je prenehanje vse te gmote neprijetnosti.

(OBRNJENI VRSTNI RED VPRAŠNJ O PRENEHANJU)

21. ‘S prenehanjem rojstva, prenehanje staranja in smrti’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali staranje in smrt prenehata s prenehanjem rojstva ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Staranje in smrt prenehata s prenehanjem rojstva, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S prenehanjem rojstva, prenehanje staranja in smrti.’“

‘S prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva’ … ’S prenehanjem predpostavke, prenehanje bitnosti’ … ’S prenehanjem želje, prenehanje predpostavke … ’S prenehanjem občutka, prenehanje želje’ … ’ S prenehanjem sprejetja, prenehanje občutka’ … ’S prenehanjem šesternega področja, prenehanje sprejetja’ … ’ S prenehanjem imena-snovi, prenehanje šesternega področja’ … ’S prenehanjem zavesti, prenehanje imena-snovi’ … ’S prenehanjem tvorb, prenehanje zavesti’ … ’S prenehanjem nevednosti, prenehanje tvorb’: tako je bilo rečeno. Sedaj, menihi, ali tvorbe prenehajo s prenehanjem nevednosti ali ne, kaj vi mislite o tem?”

“Tvorbe prenehajo s prenehanjem nevednosti, častiti gospod. Tako mislimo o tem: ‘S prenehanjem nevednosti, prenehajo tvorbe.’“

(ZGOŠČENO O PRENEHANJU)

22. “Dobro, menihi. Tako vi pravite in jaz prav tako pravim: ‘Ko nekaj ni, tega ni; s prenehanjem tega, to preneha.’ To pomeni, s prenehanjem nevednosti pride prenehanje tvorb; s prenehanjem tvorb, prenehanje zavesti; s prenehanjem zavesti, prenehanje imena-snovi; s prenehanjem imena-snovi, prenehanje šesternega področja; s prenehanjem šesternega področja, prenehanje sprejetja; s prenehanjem sprejetja, prenehanje občutka; s prenehanjem občutka, prenehanje želje; s prenehanjem želje, prenehanje predpostavke; s prenehanjem predpostavke, prenehanje bitnosti; s prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva; s prenehanjem rojstva, prenehajo staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšno je prenehanje vse te gmote neprijetnosti.

(OSEBNO ZNANJE)

23. Menihi, ko veste in vidite na ta način, ali boste pobegnili nazaj v preteklost: ‘Ali smo bili v preteklosti? Ali nismo bili v preteklosti? Kaj smo bili v preteklosti? Kako smo bili v preteklosti? Ko smo bili kaj, kaj smo postali v preteklosti?’?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ko veste in vidite na ta način, ali boste pobegnili naprej v prihodnost: ‘Ali bomo v prihodnosti? Ali ne bomo v prihodnosti? Kaj bomo v prihodnosti? Kako bomo v prihodnosti? Ko smo bili kaj, kaj bomo postali v prihodnosti?’?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ko veste in vidite na ta način, ali boste notranje zmedeni o sedanjosti: ‘Ali sem? Ali nisem? Kaj sem? Kako sem? Od kot je prišlo to bitje? Kam bo šlo?’?” - “Ne, častiti gospod.”

24. “Menihi, ko veste in vidite na ta način, ali boste govorili: ‘Učitelja spoštujemo. Tako govorimo zaradi spoštovanja učitelja’?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ko veste in vidite na ta način, ali boste govorili: ‘Asket govori to in tako govorijo [drugi] asketi, ampak mi ne govorimo tako’?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ko veste in vidite na ta način, ali boste priznali drugega učitelja?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ko veste in vidite na ta način, ali se boste vrnili k obredom, burnim debatam in primernim znakom navadnih asketov in brahmanov, in jih jemali za jedro [svetega življenja]?” - “Ne, častiti gospod.” - “Ali govorite samo o tem, kar ste sami spoznali, videli in razumeli?” - “Da, častiti gospod.”

25. “Dobro, menihi. Vodil sem vas s to Dhammo, ki je vidna tukaj in sedaj, učinkuje takoj, vabi na pregled, vodi naprej, da jo modri sam izkusi. Z ozirom na to je bilo rečeno: ‘Menihi, ta Dhamma je vidna tukaj in sedaj, je brezčasna, vabi na pregled, vodi naprej, da jo modri sam izkusi.’

(TOK BITNOSTI: POJMOVANJE OD ZAČETKA DO ZRELOSTI)

26. Menihi, spustitev zarodka v maternico se zgodi skozi združitev treh stvari. Obstaja združitev matere in očeta, vendar mati ni v plodnem obdobju in gandhaba ni prisotna – v takem primeru ni sestopa zarodka v maternico. Obstaja združitev matere in očeta in mati je v plodnem obdobju, vendar gandhaba ni prisotna – tudi v tem primeru ni sestopa zarodka v maternico. Toda, ko obstaja združitev matere in očeta in je mati v plodnem obdobju in je prisotna gandhaba, se skozi združitve teh treh zgodi sestop zarodka v maternico.

27. Mati potem nosi zarodek v svoji maternici devet ali deset mesecev z mnogo zaskrbljenosti, kot težko breme. Potem, na koncu devetega ali v desetem mesecu, ga mati rodi z mnogo skrbi, kot težko breme. Ko je otrok rojen, ga hrani s svojo krvjo; ker se materino mleko imenuje kri v Disciplini plemenitega.

28. Ko odraste in mu sposobnosti dozorijo, se otroci igrajo z otroškimi plugi, z ošiljenim lesom, prevračajo kozolce, se igrajo z vetrnicami, otroškimi vozički in z otroškim lokom in puščico.

29. Ko odraste in njegove sposobnosti dozorijo [še bolj], mladenič uživa, preskrbljen in obdarovan s petimi vezmi čutnosti, z vidnimi stvarmi spoznanimi z očmi … zvoki spoznanimi z ušesi… vonjavami spoznanimi z nosom … okusi spoznanimi z jezikom … otipljivostjo spoznano s telesom, katere si želi, hrepeni, je prijetna in simpatična, povezana z željami po čutnosti in izziva poželenje.

(NADALJEVANJE TOKA)

30. Ko vidi vidno stvar z očmi, on hrepeni po njej, če je prijetna; ne mara je, če ni prijetna. On biva z nevzpostavljeno pozornostjo na telo, z omejenim srcem, in ne razume kako v resnici je osvoboditev srca in osvoboditev z modrostjo, ko ta zla slaba stanja prenehajo brez ostanka. Pritegnjen v naklonjenost in zavračanje, kakršenkoli občutek čuti – če je prijeten ali neprijeten ali niti neprijeten niti prijeten – uživa v tem občutku, ga pozdravi in se ga drži. Ko tako naredi, v njem nastane ugajanje. Uživanje v občutkih je predpostavka. S predpostavko kot pogojem, bitnost; z bitnostjo kot pogojem, rojstvo; z rojstvom kot pogojem, pride staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšen je izvor vse te gmote neprijetnosti.

Ko sliši zvok z ušesom … Ko zavoha vonj z nosom … Ko okusi okus z jezikom … Ko se dotakne otipnega s telesom … Ko prepozna misel z umom, on hrepeni po njej, če je prijetna; ne mara je, če je neprijetna … Ugajanje občutkov je predpostavka. Z njihovo predpostavko kot pogojem, bitnost; z bitnostjo kot pogojem, rojstvo; z rojstvom kot pogojem, pride staranje in smrt, skrbi, tožbe, bolečine, gorje in obup. Takšen je izvor vse te gmote neprijetnosti.

(KONČANJE TOKA: POSTOPNO ŠOLANJE)

31. Menihi, Tathāgata se pojavi v svet, popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprekosljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo z njenimi asketi in brahmani, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

(POT MENIHA)

32. Gospodar ali njegov sin ali nekdo, rojen v nekem drugem narodu, sliši to Dhammo. Pri poslušanju Dhamme pridobi zaupanje v Tathāgato. Ko ima to zaupanje, meni takole: ‘Življenje doma je prenapolnjeno in prašno; meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumena oblačila in grem naprej od doma v brezdomstvo.’ Kasneje si ob priložnosti, z opustitvijo majhnega ali velikega bogastva, opustitvijo majhnega ali velikega kroga sorodnikov, obrije svoje lase in brado, obleče rumeno oblačilo in gre naprej od doma v brezdomstvo.

(VRLINE)

33. Ko tako gre naprej od doma v brezdomstvo in se usposablja za meniha in za ta način življenja, opusti uničenje življenja, se vzdrži uničenja življenja; z odloženo palico in orožjem, skrbno, usmiljeno biva sočuten do vseh živih bitij. Opusti jemanje tega, kar mu ni dano, se vzdrži jemanja tega kar ni dano; jemlje le tisto, kar mu je dano, pričakuje le tisto, kar mu je dano, ne krade, biva v čistosti. Z opustitvijo spolnih odnosov se drži celibata, živi ločeno, se vzdrži grobe prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo lažnivega govora, se vzdrži laganja; govori resnico, je vreden zaupanja in zanesljiv, tisti, ki ni goljuf tega sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, se vzdrži zlonamernega govora; on ne ponovi drugje, kar je slišal tukaj, z namenom, da loči [te ljudi] od teh, niti ne ponovi tem ljudem tega, kar je slišal drugje, z namenom, da loči [te ljudi] od tistih; tako je on tisti, ki združi te, ki so razdeljeni, je spodbujevalec prijateljstva, ki uživa v slogi, se radosti v slogi, se veseli v slogi, je govornik besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora se vzdrži osornega govora; govori take besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeznive, ki gredo do srca, so vljudne, jih mnogi želijo in so za mnoge sprejemljive. Z opustitvijo praznega klepeta se vzdrži praznega klepeta; govori ob pravem času, govori kar je dejstvo, govori o tem kar je dobro, govori o Dhammi in disciplini; ob pravem času govori takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne in koristne.

Vzdrži se poškodovanja semen in rastlin. Poje samo en obok na dan, vzdrži se prehranjevanja v nočnem času in izven pravilnega časa. Vzdrži se plesa, petja, glasbe in neprimernih predstav. Vzdrži se nošenja okraskov, odišavljenja z vonjavami in lepotičenja z mazili. Vzdrži se visokih in velikih ležišč. Vzdrži se sprejemanja zlata in denarja. Vzdrži se sprejemanja surovih žit. Vzdrži se sprejemanja surovega mesa. Vzdrži se sprejemanja žensk in deklet. Vzdrži se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdrži se sprejemanja koz in ovc. Vzdrži se sprejemanja kokoši in prašičev. Vzdrži se sprejemanja slonov, govedi, konjev in kobil. Vzdrži se sprejemanja polj in nepremičnin. Vzdrži se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdrži se kupovanja in prodajanja. Vzdrži se uporabe lažnih uteži, lažnih metrov, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdrži se sprejemanja podkupnin, zavajanja, goljufanja in prevar. Vzdrži se zadajanja ran, ubijanja, ugrabitev, razbojništva, ropanja in nasilja.

34. Zadovoljen je, da z obleko zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec, in kamorkoli gre, krene na pot samo na tak način. Tako kot ptica, ki kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako tudi menih postane zadovoljen z obleko, da z njo zaščiti svoje telo in s podarjeno hrano zadovolji svoj želodec in kamorkoli gre, vzame samo to s seboj. S posedovanjem tega agregata plemenite kreposti, doživlja v sebi blaženost nedolžnosti.

35. Pri gledanju oblike z očmi, se ne oprime njenih znakov in značilnosti. Če je pustil sposobnost oči nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in nezadovoljstva. Prakticira pot zadržanja sebe, varuje sposobnost oči, loti se zadržanja sposobnosti oči. Ko sliši zvok z ušesi ... Ko voha vonj z nosom ... Ko okusi okus z jezikom … Ko čuti otipljiv predmet s telesom ... Ko z umom opazi pojav, se ne oprime njegovih znakov in značilnosti. Če je pustil sposobnost uma nevarovano, ga lahko napadejo zla slaba stanja poželenja in nezadovoljstva. Prakticira pot svoje zadržanosti, varuje sposobnost uma, loti se zadržanja sposobnosti uma. Ko ima to plemenito zadržanje čutnih sposobnosti, doživlja v sebi čisto blaženost.

(PREMIŠLJENOST)

36. Postane ta, ki deluje premišljeno, ko gre naprej in ko se vrača; ki deluje premišljeno, ko gleda naprej in gleda vstran; ki deluje premišljeno, ko upogiba in razteguje svoje ude; ki deluje premišljeno, ko nosi svojo obleko in prenaša svojo zunanjo obleko in posodo; ki deluje premišljeno, ko je, pije, žveči in okuša; ki deluje premišljeno, ko odvaja blato in urin; ki deluje premišljeno, ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je v tišini.

37. Ko ima agregat plemenite kreposti in plemenite sposobnosti zadržanja čutov in ko ima plemenito pozornost in premišljenost, se zateče v osamljeno počivališče: v gozd, pod drevo, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na pokopališče, v pragozd, na odprt prostor, na kup slame.

(OPUSTITEV OVIR)

38. Po vrnitvi s poti, na kateri je zbral hrano, po kosilu, sede, prekriža noge, vzravna svoje telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo poželenja po svetu, biva s srcem opuščenim poželenja; svoje srce očisti poželenja. Z opustitvijo zlobnosti in sovraštva, biva s srcem opuščenim zlobnosti in sovraštva, sočuten za dobrobit vseh živih bitij; svoje srce očisti zlobnosti in sovraštva. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, biva opuščen otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč; svoje srce očisti otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in žalosti, biva opuščen vznemirjenosti, s srcem, ki je notranje umirjeno; svoje srce očisti nemira in žalosti. Z opustitvijo dvoma, gre preko dvoma, ni zmeden glede koristnih stanj; svoje srce očisti dvoma.popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprekosljiv voditelj oseb, ki potrebujejo vodenje, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen. On razodeva ta svet z njegovimi božanstvi, njegovimi Mārami in njegovimi Brahmāmi, to generacijo s svojimi asketi in brahmani, njenimi princi in njenim ljudstvom, kar je sam uresničil z direktno vednostjo. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izražanjem in razodeva sveto življenje, ki je popolnoma dovršeno in prečiščeno.

39. Ko je tako opustil teh pet ovir, nepopolnosti srca, ki slabijo modrost, popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti … Z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo … vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti … kar je niti neprijetno niti prijetno in je čista pozornost zaradi mirnodušnosti.

(KONČANJE TOKA: POPOLNO PRENEHANJE)

40. Ko vidi vidno stvar z očmi, ne hrepeni po njej, če je prijetna; ne čuti odpora do nje, če ni prijetna. Biva z vzpostavljeno pozornostjo na telo, z neomejenim srcem, in razume kako v resnici je osvoboditev srca in osvoboditev z modrostjo, v čemer zla slaba stanja prenehajo brez ostanka. Ko je tako opustil naklonjenost in zavračanje, kakršenkoli občutek čuti – če je prijeten ali neprijeten ali niti neprijeten niti prijeten – ne uživa v tem občutku, ga ne pozdravi in se ga ne drži. Ko tega ne naredi, v njem užitek v občutkih ugasne. S prenehanjem njegovega užitka, prenehanje predpostavke; s prenehanjem predpostavke, prenehanje bitnosti; s prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva; s prenehanjem rojstva preneha staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa. Takšno je prenehanje vse te gmote neprijetnosti.

Ko sliši zvok z ušesi … Ko zavoha vonj z nosom … Ko okusi okus z jezikom … Ko se dotakne tipnega s telesom … Ko prepozna misel z umom, ne hrepeni po njej, če je prijetna; ne čuti odpora, če je neprijetna … S prenehanjem njegovega ugajanja pride prenehanje predpostavke; s prenehanjem predpostavke, prenehanje bitnosti; s prenehanjem bitnosti, prenehanje rojstva; s prenehanjem rojstva, prenehanje staranja in smrti, skrbi, tožbe, bolečine, gorja in obupa. Takšno je prenehanje vse te gmote neprijetnosti.

(ZAKLJUČEK)

41. Menihi, zapomnite si to moje [učenje] kot osvoboditev skozi uničenje želje; toda [zapomnite si] meniha Satija, sina ribiča, kot ujetnika v ogromno mrežo želja, v spone želja.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / december 2016, rev. september 2021