(MN 10) Satipaṭṭhāna Sutta - Področja pozornosti

 

1. Tako sem slišal.[1] Nekoč je Blaženi živel v deželi Kuru, v mestu Kammāsadhamma. Tam je nagovoril menihe: “Menihi.” - “Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. Menihi, to je direktna pot[2], ki vodi k očiščenju bitij, vodi onkraj žalosti in solz, odpravi bolečino in gorje, pripelje do spoznave prave poti in izkušnje ugasnitve - namreč, to so štiri področja pozornosti.[3]

3. Katera štiri? Menihi, menih biva v opazovanju telesa v telesu, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in žalovanje za svetom. On biva v opazovanju občutkov v občutkih, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in žalovanje za svetom. On biva v opazovanju srca v srcu, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in žalovanje za svetom. On biva v opazovanju pojavov v pojavih, navdušeno, zavestno in s pozornostjo in opusti pohlep in žalovanje za svetom.

 

1. PREPOZNAVANJE TELESA 

1.1. Pozornost med dihanjem

4. In kako, menihi, menih biva v prepoznavanju telesa v telesu? Menih gre v gozd ali k vznožju drevesa ali v prazno kolibo in sede na tla; ko prekriža svoje noge in zravna telo, se posveti pozornosti in vedno pozoren vdihuje, pozoren izdihuje. Ko je vdih dolg, razume: ‘Vdih je dolg’; ali ko dolgo izdihne, razume: ‘Izdih je dolg.’ Ko je vdih kratek, razume: ‘Vdih je kratek’; ali ko kratko izdihne, razume: ‘Izdih je kratek.’[4] On vadi tako: ‘Pri vdihu bom doživljal celotno telo’; vadi tako: ‘Pri izdihu bom doživljal celotno telo.’ On vadi tako: ‘Pri vdihu bom umirjal telesne tvorbe’; vadi tako: ‘Pri izdihu bom umirjal telesne tvorbe.’ Tako kot izkušen lončar ali njegov vajenec, ko na dolgo zasuče lončarsko kolo, razume: ‘Na dolgo sem zasukal’; ali, ko na kratko zasuče lončarsko kolo, razume: ‘Na kratko sem zasukal’; tako tudi, ko globoko vdihne, menih razume: ‘Vdih je dolg’ … vadi tako: ‘Pri izdihu bom umirjal telesne tvorbe.’

UVID

5. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje. Ali drugače, prepoznava v telesu njegove nastajajoče dejavnike ali prepoznava v telesu njegove izginjajoče dejavnike ali pa prepoznava v telesu oboje, njegove nastajajoče in izginjajoče dejavnike. Ali drugače, pozornost na ‘tu je telo’ je enostavno vzpostavljena v njem do stopnje, ki je nujna za preprosto vednost in pozornost. In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih biva v opazovanju telesa v telesu.

1.2. Štirje položaji 

6. Menihi, ko hodi, menih vé: ‘Jaz hodim’; ko stoji, vé: ‘Jaz stojim’; ko sedi, vé: ‘Jaz sedim’; ko leži, vé: ‘Jaz ležim’; vé v skladu s tem, v kakšnem položaju je njegovo telo.[5]

7. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne oprijema na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

1.3. Premišljenost

8. Menihi, menih je tisti, ki deluje premišljeno, ko hodi naprej in se vrača; ki deluje premišljeno, ko gleda predse in gleda vstran; ki deluje premišljeno, ko upogiba in izteguje svoje ude; ki deluje premišljeno, ko nosi svojo oblačilo in nosi svojo zunanje oblačilo in svojo skledo; ki deluje premišljeno, ko jé, pije, požira hrano in jo okuša; ki deluje premišljeno, ko opravlja veliko in malo potrebo; ki deluje premišljeno, ko hodi, stoji, sedi, zaspi, se zbudi, govori in je tiho.

9. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

1.4. Odvratnost – deli telesa

10. Menihi, menih preišče to isto telo, od podplatov navzgor in od las navzdol, ki ga obdaja koža, kakor tudi veliko mnogih vrst umazanij: ‘V tem telesu so lasje, dlake, nohti, zobje, koža, meso, kite, kosti, kostni mozeg, ledvice, srce, jetra, poprsnica, vranica, pljuča, debelo črevo, tanko črevo, želodec, fekalije, žolč, sluz, gnoj, kri, znoj, maščoba, solze, loj, slina, smrkelj, sklepna maz in urin.’ Kot da je tu vreča z odprtinama na obeh straneh, polna različnih vrst zrnja, kot je gorski riž, rdeči riž, fižol, grah, proso in oluščen riž, in jo je človek z dobrim vidom odprl in preiskal: ‘To je gorski riž, to je rdeči riž, to je fižol, to je grah, to je proso, to je oluščen riž’; tako tudi menih preišče to isto telo … kot veliko mnogih vrst umazanij: ‘V tem telesu so lasje na glavi … in urin.’

11. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

1.5. Elementi 

12. Menihi, menih preišče to isto telo, v kateremkoli položaju je in kakorkoli je postavljeno, kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu je element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’[5] Kot da spreten mesar ali njegov pomočnik, ki je ubil kravo in jo razsekal na kose, sedi s tem ob križišču; tako tudi menih preišče to isto telo … kot sestavljeno iz elementov: ‘V tem telesu je element zemlje, element vode, element ognja in element zraka.’

13. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

1.6-14. Opazovanje devetih stopenj razpada

14. Menihi, kot bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, mrtvo eden, dva ali tri dni, nabreklo, modrikasto in razpadlo, menih primerja svoje telo z njim: ‘Tudi to telo ima isto naravo in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

15. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu tako notranje kot zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

16. Kot bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, ki ga žrejo krokarji, sokoli, jastrebi, psi, šakali ali različne vrste črvov, menih primerja svoje telo z njim: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

17. … Tudi tako menih biva v opazovanju telesa v telesu.

18-24. Kot bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, okostje z mesom in krvjo, ki ga vežejo kite … okostje brez mesa, razmazano s krvjo, ki ga vežejo kite … okostje brez mesa in krvi, ki ga vežejo kite … ločene kosti razmetane na vse strani – tukaj roka, tam noga, tukaj golenica, tam stegnenica, tukaj kolk, tam hrbtenica, tukaj rebro, tam grodnica, tukaj roka, tam rama, tukaj vrat, tam čeljust, tukaj zob, tam lobanja, menih primerja svoje telo: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’[6]

25. … Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

26-30. Kot bi videl odvrženo truplo na tleh pokopališča, pobeljene kosti, barve školjk … kosti na kupu, stare več kot leto dni … strohnele kosti in zdrobljene v prah, menih primerja svoje telo s tem: ‘Tudi to telo je iste narave in bo postalo prav tako in ni izvzeto od te usode.’

UVID

31. Tako prepoznava telo v telesu notranje ali prepoznava telo v telesu zunanje ali pa prepoznava telo v telesu notranje in zunanje. Ali drugače, v telesu prepoznava naravo nastajanja ali prepoznava v telesu naravo izginjanja ali prepoznava v telesu oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost ‘tu je telo’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj vednosti in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tudi tako menih prepoznava telo v telesu.

 

2. PREPOZNAVANJE OBČUTKOV

32. In kako, menihi, menih prepoznava občutke v občutkih?[7] Ko čuti prijeten občutek, menih razume: ‘Jaz čutim prijeten občutek’; ko čuti neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim neprijeten občutek’; ko čuti niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim niti neprijeten niti prijeten občutek.’ Ko čuti posvetno prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno prijeten občutek’; ko čuti nesvetno prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim nesvetno prijeten občutek’; ko čuti posvetno neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno neprijeten občutek’; ko čuti nesvetno neprijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim nesvetno neprijeten občutek’; ko čuti posvetno niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim posvetno niti neprijeten niti prijeten občutek’; ko čuti nesvetno niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘Jaz čutim nesvetno niti neprijeten niti prijeten občutek.’

UVID

33. Tako prepoznava občutke v občutkih notranje ali prepoznava občutke v občutkih zunanje ali pa prepoznava občutke v občutkih notranje in zunanje. Ali drugače, v občutkih prepoznava naravo nastajanja ali v občutkih prepoznava naravo izginjanje ali v občutkih prepoznava oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost na ‘tu je občutek’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj vednosti in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava občutke v občutkih.

 

3. PREPOZNAVANJE SRCA

34. In kako, menihi, menih prepoznava srce v srcu?[8] Menih jasno prepozna srce s poželenjem kot srce s poželenjem, in srce brez poželenja kot srce brez poželenja. On jasno prepozna srce z jezo kot srce z jezo, in srce brez jeze kot srce brez jeze. On jasno prepozna srce z zablodo kot srce z zablodo, in srce brez zablode kot srce brez zablode. On jasno prepozna skrčeno srce kot skrčeno srce, in raztreseno srce kot raztreseno srce. On jasno prepozna vzvišeno srce kot vzvišeno srce, in nevzvišeno srce kot nevzvišeno srce. On jasno prepozna izvrstno srce kot izvrstno srce, in srce ki ni izvrstno srce kot srce ki ni izvrstno. On jasno prepozna zbrano srce kot zbrano srce, in nezbrano srce kot nezbrano srce. On jasno prepozna osvobojeno srce kot osvobojeno srce, in neosvobojeno srce kot neosvobojeno srce.[9]

UVID 

35. Tako prepoznava srce v srcu notranje ali prepoznava srce v srcu zunanje ali pa prepoznava srce v srcu notranje in zunanje. Ali drugače, v srcu prepoznava naravo nastajanja ali prepoznava v srcu naravo izginjanja ali prepoznava v srcu oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost ‘tu je srce’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj vednosti in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava srce v srcu.

 

4. PREPOZNAVANJE POJAVOV 

4.1. Pet ovir

36. In kako, menihi, menih prepoznava pojave v pojavih?[10] Menih prepoznava pojave v pojavih iz gledišča petih ovir.[11] In kako menih prepoznava pojave v pojavih iz gledišča petih ovir? Željo po čutnosti v sebi menih razume: ‘V meni je želja po čutnosti’; ali ko v njem ni želje po čutnosti, razume: ‘V meni ni želje po čutnosti’; in on tudi razume, kako pride do nastanka še nenastale želje po čutnosti, in kako pride do opuščanja že nastale želje po čutnosti, in kakšna bo prihodnost nenastajanja opuščene želje po čutnosti.’

“V njem je zloba … V njem je lenost in topost … V njem je vznemirjenost in zaskrbljenost… V njem je dvom in menih razume: ‘V meni je dvom’; ali če v njem ni dvoma, on razume: ‘V meni ni dvoma’; in on razume kako pride do nastanka še nenastalega dvoma, in kako pride do opuščanja že nastalega dvoma, in kakšna bo prihodnost nenastajanja opuščenega dvoma.

UVID 

37. Tako prepoznava pojave v pojavih notranje ali prepoznava pojave v pojavih zunanje ali pa prepoznava pojave v pojavih notranje in zunanje. Ali drugače, v pojavih prepoznava naravo nastajanja ali v pojavih prepoznava njihovo izginjanje ali v pojavih prepoznava oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost ‘tu so pojavi’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj vednosti in pozornosti, neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava pojave v pojavih glede petih ovir.

4.2. Pet agregatov 

38. Menihi, menih prepoznava pojave v pojavih glede na pet agregatov s predpostavko.[12] In kako menih prepoznava pojave v pojavih glede na pet agregatov s predpostavko? Menih razume: ‘Takšna je snov, takšen njen nastanek, takšno njeno izginotje; takšen je občutek, takšen njegov nastanek, takšno njegovo izginotje; takšno je zaznavanje, takšen njegov nastanek, takšno njegovo izginotje; takšne so tvorbe, takšen njihov nastanek, takšno njihovo izginotje; takšna je zavest, takšen njen nastanek, takšno njeno izginotje.’

39. Tako prepoznava pojave v pojavih notranje ali prepoznava pojave v pojavih zunanje ali pa prepoznava pojave v pojavih notranje in zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava pojave v pojavih glede na pet agregatov s predpostavko.

4.3. Šest področij zaznavanja 

40. Menihi, menih prepoznava pojave v pojavih glede šestih notranjih in šestih zunanjih področij.[13] In kako menih prepoznava pojave v pojavih glede šestih notranjih in zunanjih področij? Menih razume oko, razume vidne stvari in razume vezanost, ki nastane v odvisnosti od obeh; in tudi razume, kako nastane še nenastala vezanost in kako nastane opuščanje že nastale vezanosti in kakšna bo prihodnost nenastale opuščene vezanosti.

On razume uho, razume zvok … On razume nos, razume vonjave … On razume jezik, razume okuse … On razume telo, razume otipljivost … On razume srce, razume pojave in razume vezanost, ki nastane v odvisnosti od obeh in razume, kako nastane še nenastala vezanost in kako pride do opuščanja že nastale vezanosti in kakšna bo prihodnost nenastale opuščene vezanosti.

41. Tako prepoznava pojave v pojavih notranje ali prepoznava pojave v pojavih zunanje ali pa prepoznava pojave v pojavih notranje in zunanje … In biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava pojave v pojavih glede šestih notranjih in šestih zunanjih področij.

4.4. Sedem dejavnikov prebujenja 

42. Menihi, menih prepoznava pojave v pojavih glede sedmih dejavnikov prebujenja.[14] In kako menih prepoznava pojave v pojavih glede sedmih dejavnikov prebujenja? Ko je v njem pozornost kot dejavnik prebujenja, menih razume: ‘V meni je pozornost kot dejavnik prebujenja’; ali če v njem ni pozornosti kot dejavnika prebujenja, on razume: ‘V meni ni pozornosti kot dejavnika prebujenja’; in on tudi razume, kako nastaja še nenastali dejavnik pozornosti prebujenja in kako se nastali dejavnik pozornosti prebujenja popolnoma razvije.

Obstaja dejavnik opazovanja pojavov v njem … Obstaja dejavnik prizadevnosti v njem … Obstaja dejavnik radosti v njem … Obstaja dejavnik mirnosti v njem … Obstaja dejavnik zbranosti v njem … Obstaja dejavnik mirnodušnosti v njem, in menih razume: ‘Dejavnik mirnodušnosti je v meni’; ali ko ni dejavnika mirnodušnosti v njem, razume: ‘Dejavnika mirnodušnosti ni v meni’; in tudi razume, kako pride do nastajanja še nenastalega dejavnika mirnodušnosti in kako se nastali dejavnik mirnodušnosti popolnoma razvije.

43. Tako prepoznava pojave v pojavih notranje ali prepoznava pojave v pojavih zunanje ali pa prepoznava pojave v pojavih notranje in zunanje … In biva neodvisen in se ne naveže na nič na tem svetu. Tako menih prepoznava pojave v pojavih glede sedmih dejavnikov prebujenja.

4.5. Štiri plemenite resnice

44. Menihi, menih prepoznava pojave v pojavih glede Štirih plemenitih resnic. In kako menih prepoznava pojave v pojavih glede Štirih plemenitih resnic? Menih razume kot dejansko je: ‘To je neprijetnost; on razume kot dejansko je: ‘To je izvor neprijetnosti; on razume kot dejansko je: ‘To je prenehanje neprijetnosti; on razume kot dejansko je: ‘To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.’

UVID 

45. Tako prepoznava pojave v pojavih notranje ali prepoznava pojave v pojavih zunanje ali prepoznava pojave v pojavih oboje, notranje in zunanje. Ali drugače, v pojavih prepoznava naravo nastajanja ali prepoznava v pojavih naravo izginjanja ali prepoznava v pojavih oboje, naravo nastajanja in izginjanja. Ali drugače, pozornost na ‘tu so pojavi’ je enostavno v njem vzpostavljena. Biva z dovolj vednosti in pozornosti, biva neodvisen, ter se ne naveže na ničesar v svetu. Tako menih prepoznava pojave v pojavih glede Štirih plemenitih resnic.

 

ZAKLJUČEK

46. Menihi, če bi kdorkoli razvijal štiri področja pozornosti sedem let, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če še kaj ostane, stanje nepovratnika.[15]

Pustimo sedem let, menihi. Če bi kdorkoli razvijal ta štiri področja pozornosti na takšen način šest let… pet let … štiri leta … tri leta … dve leti … eno leto, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če ostane sled predpostavke, stanje nepovratnika.

Pustimo eno leto, menihi. Če bi kdorkoli razvijal ta štiri področja pozornosti na takšen način sedem mesecev … šest mesecev … pet mesecev … štiri mesece … tri mesece … dva meseca … en mesec … pol meseca, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če še kaj ostane, stanje nepovratnika.

Pustimo pol meseca, menihi. Če bi kdorkoli razvijal ta štiri področja pozornosti na takšen način sedem dni, se lahko zanj pričakuje enega od dveh sadov: ali končno vednost tukaj in sedaj ali če še kaj ostane, stanje nepovratnika.

47. Z ozirom na to, je bilo rečeno: ‘Menihi, to je direktna pot za očiščenje bitij, za obvladovanje žalosti in objokovanja, za odpravo bolečine in bridkosti, za dosego prave poti, za uresničenje ugasnitve – namreč, štiri področja pozornosti.’”

To je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe


Komentar učenja: bhikkhu Akiñcano: https://pathpress.wordpress.com/2017/02/02/satipa%e1%b9%ad%e1%b9%adhana-setting-up-mindfulness/

[1] Praktično identičen govor lahko najdemo v DN 22, čeprav z dodatkom analize Štirih plemenitih resnic, ki podaljša to sutto. 

[2] V paliju piše ekāyano ayam bhikkhave maggo, kar dejansko vsi prevajalci razumejo kot izjavo, da je satipaṭṭhāna edina pot. Častiti Soma to prevaja tako: “To je samo ta pot, o menihi,” in častiti Nyanaponika: “To je edina pot, menihi.” Nyanamoli medtem nakazuje, da ima ekāyana magga v MN 12.37-42 nedvoumen pomen kot “pot, ki gre samo v eno smer,” in je tudi na tak način prevedel frazo v tem odlomku. Uporaba fraze, ki se uporablja tukaj, “direktna pot,” je poskus ohraniti ta pomen v bolj tekočem izražanju. MA razloži ekāyana maggo kot enotno pot in ne razdeljeno pot; kot pot, po kateri je treba hoditi sam, brez tovarišev; in kot pot, ki gre k cilju, ugasnitvi. 

[3] Beseda satipaṭṭhāna je sestavljen izraz. Prvi del, sati, izvorno pomeni “spomin,” vendar v paliju, ki ga uporablja budizem, veliko bolj pogosto nosi pomen pozornosti, ki je usmerjena na sedanjost – tako se prevaja kot “pozornost.” Drugi del se razlaga na dva načina: ali kot skrajšana oblika upaṭṭhāna, kar pomeni “vzpostavitev” ali “osnovanje” - pozornosti; ali pot paṭṭhāna, kar pomeni “področje” ali “osnovanje” – spet, pozornosti. Tako se štiri satipaṭṭhāne lahko razumejo kot ali štirje načini vzpostavitve pozornosti ali kot štiri stvarna področja pozornosti, kar bo poudarjeno v ostanku sutte. Za prvo izgleda, da je etimološko pravilna izpeljava (potrjena s sanskrtsko smrtyupasthāna), vendar imajo palijski komentatorji, čeprav priznajo obe razlagi, prioritetno nagnjenje k drugi razlagi.

[4] “Telesne tvorbe” (kāyasankhāra) so definirane v MN 44.13 kot vdihovanje in izdihovanje.

[5] Ti štirje elementi so pojasnjeni v budistični tradiciji kot primarni atributi predmeta: trdnost, kohezija, toplota in razširjanje. 

[6] Vsak od omenjenih štirih tipov trupla in trije tipi spodaj, se lahko vzame kot ločen in samozadosten predmet meditacije; ali pa se vzame celoten sklop kot stopnjevane serije za vplivanje na srce z idejo o minljivosti telesa in njegove nebistvenosti. Stopnjevanje se nadaljuje v §§26-30.

[7] Občutki (vedanā) označujejo kvaliteto izkušnje, telesno in mentalno, ki je ali prijetna, neprijetna ali nič od tega, nevtralna. Primeri “posvetnih” in “nesvetnih" oblik teh občutkov so podani v MN 137.9 -15 v rubriki šestih vrst veselja, žalosti in mirnodušnosti, temelječih vsaka zase na družinskem življenju in odpovedovanju. Tu ne gre za čustva!

[8] Srce (citta) se kot predmet opazovanja nanaša na splošno stanje in nivo zavesti. Ker je sama zavest, po svoji lastni naravi, gola vednost ali spoznanje predmeta, je kvaliteta kateregakoli stanja srca določena z njegovimi pridruženimi mentalnimi dejavniki, kot so poželenje, sovraštvo in zabloda ali njihovimi nasprotnimi dejavniki, kot je to omenjeno v sutti. Srce se lahko razume kot razpoloženje.

[9] Primeri parov srca, ki so podani v tem pasusu, primerjajo stanja dobrega in slabega srca, ali razvitega in nerazvitega značaja. Izjema je seveda par “skrčen” in “raztresen,” ki sta oba slaba, prvi zaradi lenosti in toposti in drugi zaradi vznemirjenosti in kesanja. 

[10] Beseda, ki je prevedena kot “pojav” je beseda z več pomeni, dhammā. V tem kontekstu se dhammā lahko razume tako, da vključuje vse fenomene razvrščene v kategorije Dhamme, Buddhovega učenja dejanskosti.

[11] Pet ovir (pañcanivaranā) - popolnejši opis glej v MN 27.18 in MN 39.13-14.

[12] Pet agregatov s predpostavko (pañc’upādānakkhandhā) je pet skupin dejavnikov, ki okarakterizirajo splošno doživljanje posameznika. 

[13] Notranja področja je šest čutnih sposobnosti; zunanje področje so predmeti, ki se na njih nanašajo. Ovire, ki nastanejo, zavisijo od tega ali se pari lahko razumejo kot privlačnost (pohlep), odbojnost (sovraštvo) in to podpirajoča zabloda.

[14] Kako se sedem dejavnikov prebujenja razvije v napredujočih sekvencah je razloženo v MN 118.29-40.

[15] Končna vednost, añña, je arahantova vednost o končni osvoboditvi. Nepovratnik (anāgāmitā) je seveda stanje nepovratnika, tega, ki je prerojen v višji svet, kjer doseže končno ugasnitev, ne da bi se še kdaj ponovno vrnil v človeški svet.

 

 

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / september 2018, rev. avgust 2021