Pozornost

Ko je adžan Ča govoril o pozornosti, je velikokrat uporabljal prispodobe. V eni od njegovih priljubljenih je primerjal um s sobo in čutila s šestimi vrati, ki vodijo vanjo. Rekel je, da je v središču sobe stol. Vsak dan veliko ljudi vstopi in izstopi skozi ta vrata. Če je stol prazen, potem lahko katerikoli od njih sede nanj in postane nadloga. Toda takrat, ko sami sedimo na tem stolu, ne bo nihče od gostov ostal dolgo časa, kajti za njih ne bo nikjer prostora za počitek. Z drugimi besedami, sami moramo vzpostaviti čvrsto pozornost, da bi preprečili mimoidočim mislim, spominom in čustvom, da prevzamejo nadzor nad našim domom.

V bolj dejavnih situacijah lahko razširimo prispodobo na tisto z vozilom. V tem primeru imamo cilj, proti kateremu se peljemo, ves čas moramo z očmi slediti cesto in ne smemo dovoliti nobenemu od potnikov, da prevzame nadzor nad volanom.

V obeh primerih je ključna ideja, da nam pozornost da samostojnost in dovoli živeti naše življenje harmonično z našimi ideali. Brez nje lahko naš dom vedno zavzamejo vsiljivci in je naše vozilo lahko ugrabljeno.

- adžan Džajasaro