O ženskah

Māra, poosebljeno zlo, na veliko mestih v suttah poskuša menihe in nune speljati na kriva pota. Toda moč Māre traja le toliko časa, dokler ostane neprepoznan. Kakor hitro je prepoznan kot ta, kdor je, izgine. V bolj abstraktnih pojmih bi lahko rekli, da nečistosti prenehajo s pojavom jasnega vida.

Ob neki priložnosti, ko je bhikkhunī Soma meditirala v gozdičku blizu mesta Savatthī, je slišala glas. Povedal ji je, da ženske po naravi niso dovolj pametne, da bi dosegle osvoboditev. Ko je slišala ta glas, je Soma dojela, kdo govori. Odgovorila je v verzih:

»Kaj sploh pomeni ženskost,
ko je um dobro osredotočen,
ko znanje enakomerno teče,
ko pravilno vidimo dhammo?«

Potem je zarjovela kot lev. Izjavila je, da ni primerna tarča za takšna posmehovanja, ker nase ne gleda z vidika spola:

»Tisti, ki zase misli
sem moški" ali “sem ženska”
ali “sem karkoli”,
tisti je primeren za nagovor M
āre.«

Potem nam sutta pove:

»Māra, zlobni, je dojel: »Bikkhunī Soma me pozna.« Žalosten in razočaran je na mestu izginil.

- adžan Džajasaro