Strah pred smrtjo

Buddha je identificiral štiri dejavnike, ki pogojujejo strah pred smrtjo. Tisti, čigar življenje je bilo osnovano na iskanju zadovoljstva v čutnih užitkih, vidijo smrt kot prihajajočo ločitev od teh užitkov in jih je torej strah. Tisti, ki so obsedeni s svojim telesom in se z njim poistovetijo, se bojijo smrti kot ločitev od njihovega ljubljenega telesa. Tisti, ki so naredili dejanja, ki jih obžalujejo, lahko vidijo smrt kot znanilca za nekakšno plačilo za njihova slaba dejanja in jih je strah. Nazadnje tisti, ki so zmedeni in brez notranjega zatočišča, izkusijo dvome in mentalno vznemirjenje glede prihajajoče smrti, kar ima za posledico strah.

Malo ali nič strahu vidimo pri tistih ljudeh, ki niso dajali toliko pomena čutnim užitkom ali njihovemu telesu, pri tistih, ki so naredili veliko dobrih dejanj in zaupajo v dobre karmične posledice teh dejanj, ki jih čakajo po smrti, in pri tistih, ki imajo notranje zatočišče in miren, stabilen um.

Seveda v teh dneh veliko ljudi obvladuje svoj strah pred smrtjo z verovanjem v uničenje. Na um gledajo kot na funkcijo možganov in vidijo telesno smrt, kot bi ugasnili luč. Take vrste vraževerje je lahko pomirjujoče in je čaščeno kot realistično ali »znanstveno«. A je za to potrebno zavrniti resno raziskovanje dokazov za ponovna rojstva. Za budiste je to en korak predaleč.

- adžan Džajasaro