O tolažbi

Želja po pojasnilu ni nujno isto kot želja izvedeti resnico. Pogosto je naš glavni cilj občutek zaključka. Želimo, da imajo naše boleče izkušnje smisel in običajno to naredimo tako, da jih vgradimo v zgodbo. Skozi celo zgodovino so bile od teh zgodb ideje o usodi in božji volji najbolj popularne. Hindujci in budisti so se običajno obrnili na učenje o kammi, da bi zadovoljili to globoko potrebo po smislu in tolažbi.

Ob neki priložnosti je laična budistka adžanu Čaju razkrila niz bolečih izkušenj. Vprašala ga je, zakaj so se ji te stvari zgodile. Namesto, da bi ji rekel, da je njena bolečina rezultat dejanj iz prejšnjih življenj, je preprosto dejal: »Zato, ker si se rodila.«

Odgovor adžana Čaja ni bila tolažba. Bil je opomnik na izzivov polno resnico. Ker smo se rodili kot človek, smo ranljiva, krhka bitja. Ne moremo imeti nobenih zagotovil, da se boleče stvari ne bodo zgodile nam ali našim ljubljenim. Vedno hodimo po tankem ledu. Ni niti pravično niti nepravično, je takšno, kakršno je življenje. Praksa Dhamme je naša najboljša možnost. S široko odprtimi očmi lahko razvijemo notranjo stabilnost, jasnost in sočutje, da živimo dobro in modro v tem po naravi nestabilnem svetu.

- adžan Džajasaro