(MN 128) Upakkilesa Sutta – Nepopolnosti

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Kosambī, v Ghositovem samostanu.

2. Takrat so bili menihi iz Kosambīja sprti, se prepirali, bili zatopljeni v razprave in zbadali eden drugega z besednimi bodicami.[1]

(SPRTI MENIHI)

3. Potem je neki menih odšel do Blaženega in ko se mu je poklonil, je stopil na stran in rekel: “Častiti gospod, menihi so tu v Kosambī sprti, se prepirajo in so zatopljeni v razprave, zbadajo eden drugega z besednimi bodicami. Bilo bi dobro, častiti gospod, če bi Blaženi šel do teh menihov iz milosti.” Blaženi se je strinjal v tišini.

4. Potem je Blaženi odšel do teh menihov in jim rekel: “Dovolj, menihi, naj tukaj ne bo sporov, prepiranja, kreganja, ali razpravljanja.” Ko je bilo to rečeno, je neki menih rekel Blaženemu: “Počakaj, častiti gospod! Naj Blaženi, gospod Dhamme, živi mirno, predan prijetnemu bivanju tukaj in sedaj. Mi smo tisti, ki bodo odgovorni za te spore, prepiranja, kreganja in razpravljanja.”

V drugo … V tretje je Blaženi rekel: “Dovolj, menihi, naj tukaj ne bo sporov, prepiranja, kreganja, ali razpravljanja.” V tretje je ta menih rekel Blaženemu: “ Počakaj, častiti gospod! … Mi smo tisti, ki bodo odgovorni za te spore, prepiranja, kreganja in razpravljanja.”

5. Ko je bilo jutro, se je Blaženi oblekel in vzel svojo skledo in zunanje oblačilo ter stopil v Kosambī po miloščino. Ko je hodil po miloščino v Kosambīju in se vrnil iz svoje hoje po miloščinsko hrano, po svojem obroku hrane, je pospravil svoj prostor za počivanje, vzel svojo skledo in zunanje oblačilo in ko je stal, izrekel te verze:

6.           “Ko mnogo glasov naenkrat kriči
              nihče nima sebe za bedaka;
              čeprav je skupnost razdeljena
              nihče ne misli, da je kriv.

Pozabili so na premišljen govor,
pogovarjajo se obsedeni samo z besedami.
Neobrzdanih ust kričijo, vreščijo kar jim na pamet pride;
nihče ne ve, kaj ga vodi, da tako deluje.

‘On me je zlorabil, me udaril,
me premagal, me oropal’ -
v teh, v katerih so zasidrane takšne misli,
se sovraštvo nikoli ne pomiri.

Ker v tem svetu se sovraštvo nikoli
ne pomiri s sovraštvom.
Pomiri se z ne-sovraštvom:
Takšen je trden in večen zakon.

Ti drugi ne spoznajo,
da bi se morali obrzdati.
Toda modreci, ki to spoznajo,
naenkrat končajo svoje vse sovraštvo.

Lomilci kosti in morilci,
ti, ki kradejo govedo, konje, premoženje,
ti, ki ropajo po celem kraljestvu –
ko celo ti lahko delujejo skupaj,
zakaj ne moreš tudi ti?

Če najdeš uglednega prijatelja,
krepostnega, trdnega tovariša,
potem premagaj vse grozeče nevarnosti
in hodi z njim zadovoljen in pozoren.

Toda, če ne najdeš uglednega prijatelja,
ne krepostnega, trdnega tovariša,
potem kot kralj zapusti svoje osvojeno kraljestvo,
hodi sam kakor slon v gozdu.

Bolje je hoditi sam,
ker ni tovarištva z bedaki.
Hodi sam in ne delaj zla,
umirjen, kakor slon v gozdu.

7. Ko je stoje izrekel te verze, je Blaženi odšel do vasi Bālakaloṇakāra. Ob tej priložnosti je častiti Bhagu živel pri vasi Bālakaloṇakāra. Ko je častiti Bhagu videl Blaženega prihajati v daljavi, je pripravil sedež in pripravil vodo za umivanje nog. Blaženi je sedel na pripravljen sedež in si umil noge. Častiti Bhagu je pozdravil Blaženega, sedel na stran in Blaženi mu je rekel: “Upam, da ti gre dobro, menih, upam, da ti je udobno, upam, da nimaš težav pri pridobivanju darovane hrane.”

“Meni je dobro, Blaženi, meni je udobno in nimam nobenih težav pri pridobivanju darovane hrane.”

Nato je Blaženi poučil, vzpodbudil, navdušil in razveselil častitega Bhaguja z govorom o Dhammi, potem pa se je dvignil iz svojega sedeža in odšel v Vzhodni bambusov park.

(MENIHI V SLOGI)

8. Ob tej priložnosti so častiti Anuruddha, častiti Nandiya in častiti Kimbila živeli v Vzhodnem bambusovem parku.[2] Čuvaj parka je videl prihajati Blaženega v daljavi in mu je rekel: “Ne vstopi v ta park, asket. Tukaj trije pripadniki naroda iščejo svoje lastno dobro. Ne moti jih.”

9. Častiti Anuruddha je slišal čuvaja parka govoriti z Blaženim, zato je čuvaju rekel: “Prijatelj čuvaj parka, ne puščaj Blaženega pred parkom. To je naš učitelj, Blaženi, ki je prišel.” Potem je častiti Anuruddha odšel do častitega Nandiya in častitega Kimbila in jima rekel: “Pridita ven, častita gospoda, pridita ven! Naš učitelj, Blaženi, je prišel.”

10. Potem so vsi trije odšli, da bi srečali Blaženega. Eden je vzel njegovo skledo in zunanje oblačilo, eden je pripravil sedež in eden pripravil vodo za umivanje nog. Blaženi je sedel na pripravljen sedež in si umil noge. Ti trije častiti so se poklonili Blaženemu in sedli na stran. Ko so sedeli, jim je Blaženi rekel: “Upam, da ste vsi dobro, Anuruddha, upam, da vam je udobno, upam, da nimate nobenih težav pri pridobivanju darovane hrane.”

“Nam je dobro, nam je udobno in nimamo nobenih težav pri pridobivanju darovane hrane.”

11. “Upam, Anuruddha, da vsi živite v slogi, v medsebojnem spoštovanju, brez pričkanja, da ste združeni kakor mleko in voda, da gledate eden drugega s prijaznimi očmi.”

“Seveda, častiti gospod, mi živimo v slogi, z medsebojnim spoštovanjem, brez pričkanja, združeni kakor mleko in voda in gledamo eden drugega s prijaznimi očmi.”

“Ampak, Anuruddha, kako potemtakem živiš?”

12. “Častiti gospod, glede tega, jaz mislim tako: ‘To je dobiček zame, to je zelo velik dobiček zame, da živim s takšnimi tovariši v posvečenem življenju.’ Jaz vzdržujem telesna dejanja z dobrohotnostjo do častitih, tako javno kot zasebno; jaz vzdržujem govorna dejanja z dobrohotnostjo do njih, tako javno kot zasebno; jaz vzdržujem miselna dejanja z dobrohotnostjo do njih, tako javno kot zasebno. Jaz mislim: ‘Zakaj ne bi dal na stran tisto, kar hočem narediti in bi naredil tisto, kar želijo ti častiti?’ Potem sem dal na stran tisto, kar sem hotel narediti in naredil tisto, kar so želeli ti častiti. Mi smo različni v telesu, častiti gospod, vendar enotni v umu.”

Častiti Nandiya in častiti Kimbila sta vsak govorila enako in dodala: “Tako, častiti gospod, mi živimo v slogi, z medsebojnim spoštovanjem, brez pričkanja, združeni kakor mleko in voda in gledamo eden na drugega s prijaznimi očmi.”

13. “Dobro, dobro, Anuruddha. Upam, da vsi bivate prizadevni, goreči in odločni.”

“Zagotovo, častiti gospod, mi bivamo prizadevni, goreči in odločni.”

“Ampak, Anuruddha, kako ti bivaš?”

14. “Častiti gospod, glede tega, kdor se od nas prvi vrne iz vasi z miloščinsko hrano, pripravi sedeže, pripravi vodo za pitje in pomivanje in postavi koš za odpadke na svoje mesto. Kdor se od nas vrne zadnji, poje karkoli je ostalo, če to želi; drugače hrano odvrže tja kjer ni zelenja ali jo spusti v vodo tam kjer ni življenja. On odstrani sedeže in vodo za pitje in pomivanje. On odstrani koš za odpadke, ko ga je pomil in pomete jedilnico. Kdor opazi, da je v posodah za pitje, za pomivanje ali za latrino malo vode ali jo je zmanjkalo, poskrbi za novo vodo. Če je to zanj pretežko, pokliče nekoga drugega z znakom roke, da skupaj prineseta vodo, vendar zaradi tega ne prekinemo tišine in ne začnemo govoriti. Vsakih pet dni pa sedimo skupaj vso noč in razpravljamo o Dhammi. Tako bivamo prizadevni, goreči in odločni.”

15. “Dobro, dobro, Anuruddha. Ampak, ko bivate tako prizadevni, goreči in odločni, ste dosegli kakršnokoli neobičajno stanje, razliko v znanju in viziji, ki je vredna plemenitih, in je udobno bivanje?”

“Častiti gospod, ko bivamo tukaj vztrajni, vneti in odločni, zaznavamo oboje, svetlobo in videnje oblik.[3] Kmalu potem svetloba in videnje oblik izgineta, toda za to nismo ugotovili razloga.”

(MENTALNE NEČISTOSTI)

16. “Razlog za to bi morali ugotoviti, Anuruddha. Pred mojim prebujenjem, ko sem bil samo neprebujeni bodhisatta, sem tudi zaznal oboje, svetlobo in videnje oblik. Kmalu potem sta svetloba in videnje oblik izginila. Pomislil sem: ‘Kaj je vzrok in pogoj da sta svetloba in videnje oblik izginila?’ Potem sem menil: ‘V meni se je pojavil dvom in zaradi dvoma je moja zbranost popustila; ko je moja zbranost popustila, sta svetloba in videnje oblik izginila. Ravnal bom tako, da ne bo dvom spet nastal v meni.’

17. Ko sem, Anuruddha, bival vztrajen, vnet in odločen, sem zaznal oboje svetlobo in videnje oblik. Kmalu potem sta svetloba in videnje oblik izginila. Pomislil sem: ‘Kaj je vzrok in pogoj da sta svetloba in videnje oblik izginila?’ Potem sem menil: ‘Nepozornost se je pojavila v meni in zaradi nepozornosti je moja zbranost popustila; ko je moja zbranost popustila, sta svetloba in videnje oblik izginila. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost ne bosta spet nastala v meni.’

18. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Lenoba in topost sta nastali v meni, in zaradi lenobe in toposti je moja zbranost popustila; ko je moja zbranost popustila, sta svetloba in videnje oblik izginila. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost niti lenoba in topost ne bodo spet nastali v meni.’

19. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Strah je nastal v meni in zaradi strahu je moja zbranost popustila; ko je moja zbranost popustila, sta svetloba in videnje oblik izginila.’ Predpostavimo, da se je mož odpravil na potovanje in so morilci izskočili na obeh njegovih straneh; potem bi se zaradi tega pojavil strah v njem. Tako tudi, je strah nastal v meni … sta svetloba in videnje oblik izginila. [Jaz sem menil:] ‘Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost niti lenoba in topost niti strah ne bodo spet nastali v meni.’

20. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Vznesenost je nastala v meni, in zaradi vznesenosti je moja zbranost popustila; ko je moja zbranost popustila, sta svetloba in videnje oblik izginila.’ Predpostavimo, da mož ko išče vhod do skritega zaklada naenkrat pride do petih vhodov do skritega zaklada;[4] potem se bi v njem pojavila vznesenost zaradi tega. Tako tudi, se pojavi vznesenost v meni … sta svetloba in videnje oblik izginila. [Jaz sem menil:] ‘Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost niti strah niti vznesenost ne bodo spet nastali v meni.’

21. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Neugodje se je pojavilo v meni, in zaradi neugodja je moja zbranost popustila; ko je moja zbranost popustila, sta svetloba in videnje oblik izginila. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti vznesenost niti neugodje ne bodo spet nastali v meni.’

22. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Presežek energije se je pojavil v meni, in zaradi presežka energije je moja zbranost popustila; ko je moja zbranost popustila, sta svetloba in videnje oblik izginila.’ Predpostavimo, da je mož trdno zgrabil prepelico z obema rokama; ona bi takrat in tam umrla. Tako tudi, presežek energije se je pojavil v meni … sta svetloba in videnje oblik izginila. [Jaz sem menil:] ‘Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti neugodje niti presežek energije ne bodo spet nastali v meni.’

23. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Primanjkljaj energije se je pojavil v meni in zaradi primanjkljaja energije je moja zbranost popustila; ko je moja zbranost popustila, sta svetloba in videnje oblik izginila.’ Predpostavimo, da je mož rahlo zgrabil prepelico; ona bi odletela iz njegovih rok. Tako tudi, primanjkljaj energije se je pojavil v meni … sta svetloba in videnje oblik izginila. [Jaz sem menil:] ‘Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti preobilnost energije niti primanjkljaj energije ne bodo spet nastali v meni.’

24. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen ... sem menil: ‘Hrepenenje se je pojavilo v meni, in zaradi tega hrepenenja je moja zbranost popustila; ko je moja zbranost popustila, sta svetloba in videnje oblik izginila. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti primanjkljaj energije niti hrepenenje ne bodo spet nastali v meni.’

25. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Zaznavanje različnosti se je pojavilo v meni, in zaradi zaznavanja različnosti je moja zbranost popustila; ko je moja zbranost popustila, sta svetloba in videnje oblik izginila. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti hrepenenje niti zaznavanje različnosti ne bodo spet nastali v meni.’

26. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen … sem menil: ‘Pretirana meditacija na oblike se je pojavila v meni, in zaradi pretirane meditacije na oblike je moja zbranost popustila; ko je moja zbranost popustila sta svetloba in videnje oblik izginila. Ravnal bom tako, da niti dvom niti nepozornost … niti zaznavanje različnosti niti pretirana meditacija na oblike ne bodo spet nastali v meni.’

27. Ko sem, Anuruddha, razumel, da je dvom nepopolnost uma, sem opustil dvom, nepopolnost uma. Ko sem razumel to nepozornost … lenobo in topost . . . strah . . . vznesenost ... neugodje ... presežek energije … primanjkljaj energije … hrepenenje … zaznavanje različnosti … pretirana meditacija na oblike je nepopolnost uma, sem opustil pretirano meditacijo na oblike, nepopolnost uma.

28. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen, vnet in odločen, sem zaznal svetlobo, vendar nisem videl oblik; videl sem oblike, toda nisem zaznal svetlobe, tudi po celo noč ali celi dan ali celi dan in noč. Pomislil sem: ‘Kaj je vzrok in pogoj za to?’ Menil sem: ‘Včasih, ko nisem spremljal znaka oblik ampak sem spremljal znak svetlobe, sem zaznal svetlobo vendar nisem videl oblik. Včasih, ko nisem spremljal znaka svetlobe ampak sem spremljal znak oblik, sem videl oblike vendar nisem zaznal svetlobe, celo po celo noč ali celi dan ali celi dan in noč.’

29. Kot sem, Anuruddha, bival vztrajen, vnet in odločen, sem zaznal omejeno svetlobo in videl omejene oblike; zaznal sem neizmerno svetlobo in videl neizmerne oblike, tudi po celo noč ali celi dan ali celi dan in noč. Pomislil sem: ‘Kaj je vzrok in pogoj za to?’ Potem sem menil: ‘Včasih, ko je zbranost omejena, je moje videnje omejeno in z omejenim videnjem zaznam omejeno svetlobo in omejene oblike. Toda včasih, ko je zbranost neizmerna, je moje videnje neizmerno, in z neizmernim videnjem zaznam neizmerno svetlobo in vidim neizmerne oblike, tudi po celo noč ali celi dan ali celi dan in noč.’

30. Ko sem, Anuruddha, razumel, da je dvom nepopolnost uma in sem opustil dvom, nepopolnost uma; ko sem razumel to nepozornost, da je nepopolnost uma in opustil nepozornost … opustil lenobo in topost … opustil strah … opustil vznesenost … opustil neugodje … opustil presežek energije ... opustil primanjkljaj energije … opustil hrepenenje … opustil zaznavanje različnosti … opustil pretirano meditacijo na oblike, nepopolnost uma; potem sem pomislil: ‘Jaz sem opustil te nepopolnosti uma. Naj sedaj razvijem zbranost na tri načine.’

(RAZVIJANJE ZBRANOSTI)

31. Nato sem, Anuruddha, razvil zbranost z mislijo in razmišljanjem; razvil sem zbranost brez misli, ampak samo z razmišljanjem; razvil sem zbranost brez misli in brez razmišljanja; razvil sem zbranost z zadovoljstvom; razvil sem zbranost brez zadovoljstva; razvil sem zbranost spremljano z užitkom; razvil sem zbranost spremljano z mirnodušnostjo.

32. Ko sem, Anuruddha, razvil zbranost z mislijo in razmišljanjem … ko sem razvil zbranost spremljano z mirnodušnostjo, sta se znanje in vizija pojavila v meni: ‘Moja osvoboditev je neomajna; to je moje zadnje rojstvo; nič več ni obnovitve eksistence.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Častiti Anuruddha je bil zadovoljen in vesel besed Blaženega.

 

Opombe

[1] Začetek te sutte je enak kot v MN 48. Prepir pri Kosimbī obravnavajo še sutti M 31 in M 48.

[2] Ti trije menihi nastopajo tudi v MN 31.3-10.

[3] MA razloži svetlobo (obhāsa) kot predhodno svetlobo, katero MT komentira kot svetlobo, ki jo povzroči dostop do džhāne. MT doda, da ta, ki doseže četrto džhāno razvije svetlobno kasiṇo kot uvod so nastajanja očesa prebujenega. “Videnje oblik” (dassanaṁ rūpānaṁ) je gledanje oblik z očesom prebujenega. Častitega Anuruddho je kasneje Buddha proglasil , da je najboljši učenec v gledanju z očesom prebujenega.

[4] Glej MN 52.15.

 

Upakkilesa - mentalne nečistosti ali nepopolnosti (v §16-26)
(1) dvom (vicikicchā);
(2) nepozornost (amanisākara);
(3) lenost in topost (thīna,middha);
(4) strah (chambhitatta);
(5) vznesenost (ubbilla);
(6) neugodje (duṭṭhulla);
(7) presežek energije (accāraddha,viriya);
(8) primanjkljaj energije (atilīna,viriya);
(9) hrepenenje (abhijappā);
(10) zaznavanje različnosti (nanatta saññā);
(11) pretirana meditacija na oblike (atinijjhāyitattaṁ…rūpānaṁ)

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / julij 2018, rev. julij 2019