(MN 45) Cūḷadhammasamādāna Sutta - Kratko učenje o načinih ukvarjanja s stvarmi

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je častiti Sāriputta nagovoril menihe: “Prijatelji, menihi.”—“Prijatelj,” so odgovorili. Častiti Sāriputta je rekel:

2. “Menihi, obstajajo štirje načini ukvarjanja s stvarmi. Kateri štirje? Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost. Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost. Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost. Obstaja način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost.

(PRIJETNA SEDANJOST IN NEPRIJETNA PRIHODNOST)

3. Kakšen, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost? Menihi, obstajajo določeni asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je tak: ‘V čutnosti ni škode.’ Oni uživajo v čutnosti in se zabavajo z ženskimi popotnicami, ki nosijo svoje lase povezane v čop na vrhu glave. Oni pravijo tako: ‘Kakšen strah o prihodnosti ti dobri asketi in brahmani vidijo v čutnosti, ko govorijo o opuščanju čutnosti in opišejo polno razumevanje čutnosti? Prijeten je dotik ponujene nežne, mehke roke te ženske popotnice!’ Tako oni uživajo v čutnosti in ko so to naredili, se po razpadu telesa, smrti, ponovno pojavijo v stanje revščine, v slabo okolico, v nižji svet, v pekel. Tam čutijo boleče, ostre, prebadajoče občutke. Oni pravijo tako: ‘To je strah o prihodnosti teh dobrih asketov in brahmanov, ki so ga videli v čutnosti, ko so govorili o opuščanju čutnosti in opisali polno razumevanje čutnosti. To je nastalo zaradi čutnosti in zaradi čutnosti sedaj čutimo boleče, ostre, prebadajoče občutke.’

4. Menihi, recimo, da v zadnjem mesecu vročega obdobja strok parazitske ovijalke poči in se odpre in seme parazitske ovijalke pade ob vznožje drevesa sāla. Božanstva, ki živi v tem drevesu, postane strah, postane vznemirjeno in prestrašeno. Vendar prijatelji in tovariši, plemenski sorodniki in sorodstvo – vrtna božanstva, parkovna božanstva, drevesna božanstva in božanstva, ki živijo v zdravilnih zeliščih, travah in drevesih - so se zbrala skupaj in pomirila to božanstvo rekoč: ‘Ne boj se, ne boj se. Morda bo pav pogoltnil seme parazitske ovijalke ali ga bo pojedla divja žival ali ga bo sežgal ogenj ali ga bo drvar odnesel stran ali ga bodo požrle bele mravlje ali morda sploh ni rodno.’ Ampak, noben pav ni pogoltnil tega semena, nobena divja žival ga ni pojedla, noben požar ga ni sežgal, noben drvar ga ni odnesel, nobene bele mravlje ga niso požrle in bilo je dejansko rodno. Ko ga je navlažil dež iz deževnega oblaka, je seme pravočasno vzklilo in nežne mehke vitice parazitske ovijalke so se ovile okoli tega drevesa sāla. Božanstvo, ki je živelo v drevesu sāla je pomislilo: ‘Kakšen strah o prihodnosti so moji prijatelji in tovariši, plemenski sorodniki in sorodniki … videli v tem semenu parazitske ovijalke, ko so se zbrali skupaj in me pomirili? Prijeten je dotik teh nežno mehkih vitic parazitske ovijalke!’ In plezalka je ovila drevo sāla, ga prekrila, ga ogrnila z zaveso in razdelila glavne veje drevesa. Božanstvo, ki je živelo v drevesu je takrat spoznalo: ‘To je strah o prihodnosti, ki so ga videli v tem semenu ovijalke. Zaradi tega semena parazitske ovijalke sedaj čutim boleče, ostre, prebadajoče občutke.’

Tako tudi, menihi, obstajajo določeni asketi in brahmani, katerih nauk in pogled je ta: ‘V čutnosti ni škode.’ … Oni pravijo tako: ‘To je strah o prihodnosti, ki so ga ti dobri asketi in brahmani videli v čutnosti… da mi sedaj čutimo boleče, ostre, prebadajoče občutke.’ To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost.

(NEPRIJETNA SEDANJOST IN NEPRIJETNA PRIHODNOST)

5. In kakšen, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost? Menihi, nekdo hodi nag, zavrača običaje, si liže svoje roke, ne pride, ko se ga vabi, se ne ustavi, ko se ga prosi. Ne sprejme prinesene hrane ali hrane posebej pripravljene zanj ali povabila nanjo. Ne sprejme ničesar iz lonca, iz sklede, preko praga, preko palice, preko posode z ročajem, od dveh, ki se hranita skupaj, od noseče ženske, od doječe ženske, od ženske med moškimi, od tam kjer se reklamira razdeljevanje hrane, od tam kjer čaka pes, od tam kjer brenčijo muhe. Ne sprejeme rib ali mesa, ne pije žganja, vina ali fermentiranih zvarkov. Hrani se pri eni hiši z enim grižljajem. Hrani se pri dveh hišah z dvema grižljajema … hrani se pri sedmih hišah s sedmimi grižljaji. Živi od ene skodelice hrane na dan, od dveh skodelic hrane na dan … od sedmih skodelic hrane na dan. Hrani se enkrat na dan, enkrat na dva dni … enkrat na vsakih sedem dni, in tako do enkrat na štirinajst dni. Biva v praksi hranjenja v določenih intervalih. Je jedec zelenjave ali prosa ali divjega riža ali obrezkov kože ali mahu ali riževih otrobov ali riževih odpadkov ali sezamove moke ali trave ali kravjekov. Živi od gozdnih korenin in sadežev, se hrani z odpadlimi sadeži. Oblači se v konopljo, v mešano konopljino tkanino, v mrtvaške prte, v odpadne krpe, v drevesno lubje, v antilopje kože, v trakove antilopje kože, v tkanino iz trave kusa, v tkanino iz lubja, v tkanino iz lesnih ostružkov, v volno iz las, v živalsko volno, v sovja peresa. Puli si lase in brado, sledi praksi puljenja las in brade. Neprestano stoji, zavrača sedenje. Neprestano čepi in je predan vzdrževanju čepečega položaja. Uporablja blazino s trni. Blazino iz trnov napravi za svoje ležišče. Biva v sledenju prakse kopanja v vodi trikrat dnevno, vključno zvečer. Tako na različne načine biva v sledenju prakse mučenja in trpinčenja telesa. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi v stanje prikrajšanja, na neugodnem mestu, v prekletstvu, celo v peklu. To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v neprijetnost.

(NEPRIJETNA SEDANJOST IN PRIJETNA PRIHODNOST)

6. In kakšen, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost? Menihi, nekdo ima po naravi v sebi močno poželenje in neprestano doživlja neprijetnost in bridkost, rojeno iz poželenja. Po naravi ima v sebi močno sovraštvo in neprestano doživlja neprijetnost in bridkost rojeno iz sovraštva. Po naravi je zelo neumen in neprestano doživlja neprijetnost in bridkost rojeno iz neumnosti. Pa vendar, v bolečini in bridkosti, hlipajoč, z objokanim licem, živi popolno in čisto sveto življenje. Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu. To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj neprijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost.

(PRIJETNA SEDANJOST IN PRIJETNA PRIHODNOST)

7. In kakšen, menihi, je način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost? Menihi, nekdo po naravi nima v sebi močnega poželenja in neprestano ne doživlja neprijetnosti in bridkosti, rojenih iz poželenja. Po naravi nima v sebi močnega sovraštva in neprestano ne doživlja neprijetnosti in bridkosti, rojenih iz sovraštva. Po naravi ni zelo neumen in neprestano ne doživlja neprijetnosti in bridkosti rojenih iz neumnosti. Popolnoma odmaknjen od čutnosti, ločen od slabih stanj, vstopi in biva v prvi stopnji zbranosti … Z umiritvijo misli in razmišljanja, vstopi in biva v drugi stopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo … vstopi in biva v tretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … vstopi in biva v četrti stopnji zbranosti … Ob razpadu telesa, po smrti, se ponovno pojavi na ugodnem mestu, celo v nebeškem svetu. To se imenuje način ukvarjanja s stvarmi, ki je sedaj prijeten in dozori v prihodnosti v prijetnost. To, menihi, so štirje načini ukvarjanja s stvarmi.”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / februar 2017, rev. oktober 2022