(AN 3:65) Kesamutti ali Kālāma Sutta - Brez dogem ali slepega verovanja

 

Tako sem slišal. Ob neki priložnosti je Blaženi potoval skupaj z večjo Saṅgho menihov in prispel v mesto imenovano Kesaputta, kjer je živelo ljudstvo Kālāme. Kālāmci iz Kesaputta so slišali: “Rečeno je, da je asket Gotama iz družine Sakya, ki je postal menih, prispel v Kesaputto. Dobro sporočilo o mojstru Gotami je zakrožilo: ‘Da je Blaženi arahant, popolno razsvetljeni, izpopolnjen v pravem znanju in obnašanju, srečen, poznavalec sveta, neprekosljiv vodja oseb, ki jih je treba obvladati, učitelj dev in ljudi, Razsvetljen, Blažen. Ko je realiziral s svojim neposrednim znanjem ta svet z njegovimi devami, Māro in Brahmo, tem prebivalstvom s svojimi asketi in brahmani, z njegovimi devami in ljudmi, je uspel s tem spoznati druge. On uči Dhammo, ki je dobra v začetku, dobra v sredini in dobra na koncu, s pravilnim pomenom in izrazom; on odkriva duhovno življenje, ki je perfektno dovršeno in prečiščeno.’ Dobro je videti takšne arahante.”

Potem so se Kālāmci iz Kesaputta približali Blaženemu. Nekateri so mu izkazali čast in sedli na stran; nekateri so z njim izmenjali pozdrave in po njihovih pozdravih in vljudnostnem pogovoru sedli na stran; nekateri so ga spoštljivo pozdravili in sedli na stran; nekateri so ostali tiho in sedli na stran. Potem so Kālāmci rekli Blaženemu: 

Častiti gospod, nekateri asketi in brahmani, ki pridejo v Kesaputto, razlagajo in pojasnjujejo svoje lastne doktrine, vendar omalovažujejo, razkrinkavajo, sramotijo in ponižujejo doktrine drugih. Vendar, potem neki drugi asketi in brahmani pridejo v Kesaputto in ti prav tako razlagajo in pojasnjujejo svoje lastne doktrine, vendar omalovažujejo, razkrinkavajo, sramotijo in ponižujejo doktrine drugih. Za nas, častiti gospod, je zmeda in dvom, kateri od teh dobrih asketov govori resnico in kateri govori laž.” 

Seveda ste zmedeni, Kālāmci, seveda ste v dvomu. V vas se je pojavil dvom, zmedenost nastale zadeve. Kālāmci, ne ravnajte se po poročilih, po poreklu učenja, po govoricah, po zbirkah tekstov, po logiki, po sklepanju, po utemeljenem razmisleku, po sprejetju pogledov, po tehtanju, po videzu kompetenc govorca, ali ker mislite: ‘Asket je naš učitelj.’ Vendar, ko sami zase veste: ‘Te stvari so škodljive; te stvari povzročajo krivdo; te stvari modri graja; te stvari, če se počnejo ali prakticirajo, vodijo do škode in trpljenja,’ bi jih potem morali opustiti. 

Kaj mislite, Kālāmci? Ko se poželenje, sovraštvo in zabloda pojavijo v osebi, je to za njeno blagostanje ali škodo?”—“Za škodo, častiti gospod.”—“Kālāmci, oseba, ki je pohlepna, sovraži in je zaslepljena, prevzeta od pohlepa, sovraštva in zablode, ki ji obvladuje misli, bo uničila življenje, vzela bo, kar ji ni dano, se zapletla v spolno neprimerno ravnanje in govorila laži; prišepetavala bo tudi drugim, da storijo enako. Bo to vodilo k dolgotrajni škodi in trpljenju zanjo?”—“Da, častiti gospod.” 

Kaj mislite, Kālāmci? Ali so te stvari koristne ali škodljive?—”Škodljive, častiti gospod.”—“Nedolžne ali povzročajo krivdo?”—“Krivdo, častiti gospod.”—“Jih modri graja ali hvali?”—“Graja, častiti gospod.”—“Če se storijo in prakticirajo, ali vodijo do škode in trpljenja ali ne in kako je v tem primeru?”—“Storjene in prakticirane, te stvari vodijo do škode in trpljenja. Tako se nam zdi v tem primeru.” 

To je bilo zaradi tega vzroka, Kālāmci, ko smo rekli: Ne ravnajte se po ustnem izročilu.… 

Kālāmci. Ne ravnajte se po poročilih, po poreklu učenja, po govoricah, po zbirkah tekstov, po logiki, po sklepanju, po utemeljenem razmisleku, po sprejetju pogledov, po tehtanju, po videzu kompetenc govorca, ali ker mislite: ‘Asket je naš učitelj.’ Vendar, ko sami zase veste: ‘Te stvari so koristne; te stvari so brez krivde; te stvari modri hvali; te stvari, če se počnejo ali prakticirajo, vodijo do blagostanja in sreče,’ potem bi se morali z njimi ukvarjati. 

Kaj mislite, Kālāmci? Ko ne-poželenje, ne-sovraštvo in ne-zabloda nastanejo v osebi je to v njeno blagostanje ali škodo?”—“V njeno blagostanje, častiti gospod.”—“Kālāmci, oseba, ki je brez pohlepa, brez sovraštva, brez zablode, ni prevzeta s pohlepom, sovraštvom in zablodo, njene misli niso obvladane z njimi, se bo vzdržala od uničevanja življenja, od jemanja tega, kar ji ni dano, od spolnega neprimernega vedenja in od lažnivega govora; prišepetavala bo tudi drugim, da ravnajo enako. Bo to vodilo do njenega dolgotrajnega blagostanja in sreče?”—“Da, častiti gospod.” 

Kaj mislite, Kālāmci? Ali so te stvari koristne ali škodljive?—”Koristne, častiti gospod.”—“S krivdo ali nedolžne?” —“Nedolžne, častiti gospod.”—“Jih modri hvali ali graja?”—“Hvali, častiti gospod.”—“Če se storijo in prakticirajo, ali vodijo do blagostanja in sreče ali ne in kako je to v tem primeru?”—“Storjene in prakticirane, te stvari vodijo do blaginje in sreče. Tako se nam zdi v tem primeru.” 

To je bilo zaradi tega vzroka, Kālāmci, ko smo rekli: Ne ravnajte se po ustnem izročilu.… 

Potem, Kālāmci, ta plemeniti učenec – brez poželenja, brez nezadovoljstva, nezmeden, jasno razumevajoč, vedno pozoren - prebiva prežet eno četrtino z umom prepojenim s prijaznostjo, podobno drugo četrtino, tretjo in četrto. Tako zgoraj, spodaj, preko in povsod, in za vse, tako kot zase, on prebiva s prežemanjem celotnega sveta z umom prepojenim s prijaznostjo, prostran, vzvišen, neizmeren, brez sovraštva in brez slabe volje. 

On prebiva prežet eno četrtino z umom prepojenim s sočutjem … z radostjo… z ravnodušnostjo, podobno drugo četrtino, tretjo in četrto. Tako zgoraj, spodaj, preko in povsod, in za vse, tako kot zase, on prebiva s prežemanjem celotnega sveta z umom prepojenim z ljubečo prijaznostjo, prostran, vzvišen, neizmeren, brez sovraštva in brez slabe volje.

Ko, Kālāmci, je ta plemeniti učenec tako napravil svoj um brez sovraštva, brez slabe volje, nepokvarjen in čist, je pridobil štiri jamstva v tem življenju. 

Prvo jamstvo, ki ga je pridobil je sledeče: ‘Če obstaja še drug svet in če dobra in slaba dejanja prinašajo sadove in dajejo rezultate, je možno, da se bom ob razpadu telesa, po smrti, pojavil v dobri okolici, v nebeškem svetu.’ 

Drugo jamstvo, ki ga je dobil je sledeče: ‘Če ni drugega sveta in če dobra in slaba dela ne prinašajo sadov in dajejo rezultatov, še vedno tukaj, prav v tem življenju, živim srečno, brez sovraštva in slabe volje. 

Tretje jamstvo, ki ga je dobil je sledeče: ‘Recimo, da se zlo pripeti storilcu zla. Potem, ker nočem zla nobenemu, kako lahko trpljenje vpliva name, na tega, ki ne dela zlih del?’ 

Četrto jamstvo, ki ga je dobil je sledeče: ‘Recimo, da zlo ne doleti storilca zla. Potem prav tukaj vidim samega sebe očiščenega v obeh pogledih.’

Ko je, Kālāmci, ta plemeniti učenec tako napravil svoj um brez sovraštva, brez slabe volje, nepokvarjen in čist, je prejel ta štiri jamstva v prav tem življenju.” 

Tako je, Blaženi! Tako je, Srečni! Ko je ta plemeniti učenec tako napravil svoj um brez sovraštva, brez slabe volje, nepokvarjen in čist, je pridobil ta štiri jamstva v prav tem življenju. 

Sijajno, častiti gospod! Sijajno, častiti gospod! Blaženi je napravil Dhammo jasno v mnogih pogledih, kot da bi obrnil pokonci tisto, kar je bilo prevrnjeno, razkril, kar je bilo skrito, pokazal pot temu, ki se je izgubil, ali pridržal svetilko v temi, tako da so tisti z dobrim vidom lahko videli oblike. Sedaj gremo po zatočišče k Blaženemu, k Dhammi in k menihom Saṅghe. Naj nas Blaženi sprejme kot laične sledilce, ki so odšli po zatočišče od danes, pa do konca življenja.”  






vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publication, 2005
prevod: Bojan Božič / julij 2014