Modrost tedna

Letenje skozi zrak

Obiskovalec samostana je rekel adžanu Čaju: »Pravijo, da si popolnoma razsvetljen. Ali to pomeni, da lahko letiš skozi zrak?« Adžan Ča je odvrnil: »Kaj ima letenje opraviti s tem? Govnači lahko letijo.«

Adžan Ča ni spodbujal pogovora o nadnaravnih močeh. Rekel je, da je to, kakor bi človek gledal v nebo, medtem ko bi bilo modreje posvetiti svojo pozornost tlom pod nogami.

- adžan Džajasaro

Modrost kave

Če imaš rad sladko kavo z mlekom in je skodelica kave pred tabo pregrenka, kaj narediš? Prosiš nebeško pomoč, da jo posladka? Kriviš staro kammo in poskušaš sprejeti svojo usodo grenke kave? Vržeš kavo stran? Upam, da nič od tega. Svetoval bi, da dodaš malo sladkorja. In če je presladka, dodaj še kave ali vode.

Če veš, kako vsaka sestavina skodelice kave vpliva na njen okus, imaš podatke, ki jih potrebuješ, da jo narediš okusnejšo. Če analiziraš situacijo v svojem življenju dokler jasno ne vidiš vzrokov in okoliščin, ki tvorijo osnovo tej situaciji, imaš podatke, ki jih potrebuješ, da veš kje in v kakšni meri lahko narediš modre spremembe.

- adžan Džajasaro

Opuščanje jaza

Trenutek za trenutkom ustvarjamo napačen občutek jaza z načinom, kako se povezujemo z našim telesom, občutki, spomini, zaznavanjem, mislimi, čustvi in čutnim zavedanjem.

  1. Lahko domnevamo, da so ti pojavi eno in isto z jazom, tako kot smatramo, da ni ločnice med barvo plamena in plamenom samim.

  2. Lahko smatramo, da ti pojavi pripadajo jazu na isti način, kot senca drevesa pripada drevesu.

  3. Lahko smatramo, da so ti pojavi v jazu, tako kot je dišava v cvetlici.

  4. Lahko smatramo, da ti pojavi vsebujejo jaz, tako kot skrinjica vsebuje dragulj.

Ni nam potrebno opustiti jaza. Ne obstaja nič, kar bi bilo potrebno opustiti. Opuščamo zasvojenost in navezanost, ki sta pogoja za iluzijo jaza.

- adžan Džajasaro

Dvom

Ko si se po skrbnem premisleku odločil za prakso, se ji posveti za čas, ki si si ga vnaprej določil. Šele ko je to obdobje mimo, se odloči ali boš z vadbo nadaljeval ali ne.

Med tem obdobjem ne padi v past dvoma. Lahko se pojavijo tri glavne vrste dvoma, da te preizkusijo:

  1. Ali je cilj uresničljiv?

  2. Cilj je uresničljiv, toda ali je vreden truda, ki je potreben, da ga dosežem?

  3. Cilj je uresničljiv, vreden vsakega truda, toda ali sem ga sposoben doseči?

A je stvaren? A se je vredno truditi? Lahko to dosežem?

Ko stvari postanejo težavne, opazuj, kako se um nagiba k enemu od teh načinov mišljenja. Ne potlači dvoma. Enostavno prepoznaj dvom kot dvom, prehodno mentalno stanje, in ga opusti.

- adžan Jayasaro

Seno za konje

Kot srednješolcu so mi bila všeč dela ameriškega budističnega pesnika Garya Snyderja. Kratka pesem »Seno za konje« je imela name velik učinek. V njej star mož ocenjuje svoje življenje:

»Imam oseminšestdeset let«, je rekel,
»Pri sedemnajstih sem prvič prenašal bale sena.
Misleč, tisti dan, ko sem začel,
da bi to zagotovo sovražil početi celo svoje življenje.
In prekleto, to je natančno to, čez kar sem šel in kar sem naredil.«

To je bila ena najbolj žalostnih stvari, kar sem jih kadarkoli prebral. Razmišljanje o pesmi znova in znova je bilo, mislim, prvi korak, ki sem ga naredil proti moji končni odločitvi, da preživim življenje kot budistični menih.

- adžan Džajasaro

Počen kozarec

Optimist reče, da je kozarec napol poln. Pesimist reče, da je kozarec napol prazen. Budist reče, da je kozarec že počen.

Ko premišljamo o kozarcu, kot da je že počen, ga lahko uporabljamo brez navezanosti. Uporabljamo ga najbolj pametno in hkrati nikoli ne pozabimo njegove kratkotrajne narave. Ko na koncu poči, nismo presenečeni in ne trpimo.

- adžan Džajasaro

Dolgčas in užaljenost

Pogosto zamenjujemo naše osebne reakcije z zavedanjem objektivne stvarnosti. Ko se pritožujemo, da je kakšna stvar dolgočasna, to v resnici pomeni, da nas ta stvar dolgočasi. Ko kritiziramo, da je kaj žaljivo, to v resnici pomeni, da smo zaradi tega užaljeni. Če razumemo, da obstaja nekaj, kar je dolgočasno ali žaljivo, potem se zdi neizogibno, da moramo biti zdolgočaseni ali užaljeni. Toda če vidimo, da je občutek dolgočasja ali užaljenosti pogojen ne le s samo izkušnjo, ampak tudi z našim odgovorom nanjo, potem nam postane jasno, da sami ustvarjamo občutke, ki smo jih izbrali, čeprav nam tega ni treba.

Um, ki se hitro zdolgočasi je običajno tisti, ki je ali zasvojen z dražljaji ali preveč robat, da bi cenil prefinjene podrobnosti predmeta, ki ga izkuša. Um, ki je hitro užaljen, je tisti, ki je navezan na ideje, kaj je prav in kaj narobe. Modri ljudje si prizadevajo odpraviti te pomanjkljivosti.

- adžan Jayasaro

More Articles...

© SloTheravada, 2017

Za vašo pozornost

Lahko si naložite koledar "Forest Sangha" za leto 2017 v pdf obliki na tej povezavi.

Printano kopijo pa dobite v samostanu Samanadipa.