Ajahn Sucitto - Budova plemenita osmeročlena pot

 Ajahn Sucitto se je rodil leta 1949 v Londonu. Po končanem študiju angleške literature, se je odločil potovati na vzhod in tako je leta 1976 postal menih na Tajskem. Dve leti kasneje se je vrnil v Anglijo in se pridružil skupini menihov, ki so ravno ustanavljali prvi budistični samostan theravada tradicije v Veliki Britaniji. Danes je predstojnik budističnega samostana Chithurst v južnem Sussexu, zelo je aktiven kot učitelj ter vodi meditativne umike širom po Evropi in Severni Ameriki. Napisal je tudi več knjig dostopne za prosto distribucijo. 

Govor je bil podan 2. februarja, 2003 na Radiu BBC


Ne glede na to, kakšne koristi bo imel ta govor, ga želim posvetiti svojemu prvemu učitelju Phra Alanu Nyanavajiru.

 

Kaj če… z opazovanjem svojih lastnih misli, dejanj, občutkov in s prepoznavanjem njihovih vzrokov in posledic, lahko prineseš v svoje življenje mir in zaupanje?

Kaj če… brez prepričanj, predpostavk ali ideologij spoznaš, kako v tebi nastanejo napetosti in razočaranja ter z njimi tudi zaključiš?

V vsakem primeru, od kar živiš, bi moral tudi temu posvetiti pozornost. Zakaj se ne bi popolnoma prebudil k temu, kar se dogaja v tebi in okoli tebe?

V raziskovanju teh možnostih, se na milijone ljudi po celem svetu posveča učenju budizma in nekaterim je nerodno, da jih imenujejo budiste, ker imajo občutek, da takšne nalepke lahko osramotijo iskrenost njihovega raziskovanja. Iz budističnega zornega kota to ne povzroča težavo, bolj pomembno je prisluhniti učenju Bude, ga premisliti, vpeljati v prakso in tako občutiti njegove sadove. Učenje se imenuje Dhamma in se ga lahko primerja z zdravilom ter vsakdo, ki vadi Dhammo, si lahko izbere zdravilo, ki ga potrebuje v skladu z naravo problema, ki potrebuje zdravljenje. Kakorkoli že, tisto kar obsega celotno učenje Dhamme, so Štiri plemenite resnice: dukkha (trpljenje), njegov izvor, prenehanje in Pot, ki vodi h koncu trpljenja. To je poznano kot Budova Plemenita osmeročlena pot.

Osmeročlena pot je sestavljena iz osmih dejavnikov: Pravilno razumevanje, Pravilni namen, Pravilni govor, Pravilno dejanje, Pravilen način življenja, Pravilen napor, Pravilna pozornost in Pravilna koncentracija. Te dejavnike bom natančneje opisal kasneje, vendar prvo in najpomembnejše je to, da predstavljajo način življenja in ne nekih filozofskih predstav, prepričanj ali opisov neke Končne resnice ali Božanstva. Ti dejavniki vodijo do prebujenosti glede Končne resnice, vendar pa je ne opredelijo. Izkušnja Bude glede uresničitve Končne resnice je bila skladno s končanjem dukkhe. Karkoli že dukkha je: depresija, zaskrbljenost, razočaranje ali nek splošni občutek nesmiselnosti, to je zadeva, ki se nas dotika prav tukaj in zdaj v naših življenjih in ni neko prepričanje. Tudi v budizmu posamezniku ni treba verjeti, da obstaja nekaj, kot je osvoboditev ali Končna resnica, ampak samo končaj s trpljenjem in z napetostmi ter boš Resnico tako spoznal za samega sebe.

Tako budistični pristop vodi preko neposredne izkušnje, kjer se najprej razišče, kje so naše najgloblje bolečine in kje lahko najdemo zanesljiv občutek notranjega blagostanja. Stvari, kot sta bolezen in sreča prideta in gresta, vendar tisto, kar ostaja z nami, so naše notranje pogojenosti. Ali imamo občutek zaupanja in živimo v miru, ali pa obžalujemo in nas v srcih gloda sovraštvo. Če je um v miru, bomo lažje prestali slabe dni, kadar pa so prisotni krivda, sovraštvo ali depresija, takrat pa lahko najbolj jasen dan prekrijejo oblaki. Tako milijonarja kot kralja lahko tarejo skrbi in nezaupanje, vendar menih, ki je brez denarja, kot je bil to Buda, lahko živi v miru in v notranji izpolnitvi. Trpljenje in njegovo prenehanje ležita v naših umih in srcih.

Um in srce: imamo zavedanje, na katerega vplivajo in se odzivajo izkušnje. Buda je spodbujal poslušalca, ki preizkuša učenje, naj opazuje prav to zavedanje. Preko dialoga je spodbujal k raziskovanju. Kako se počutiš, če te nekdo zlorabi ali če ubije tvoje prijatelje in sorodnike? Ali je to trpljenje ali ne? In kako je, ko se ljudje obnašajo do tebe radodarno in prijazno? In če deluješ na enega izmed teh dveh načinov, kateri ti prinaša najboljše notranje blagostanje? Kako bi moral najbolje delovati z uporabo svoje lastne modrosti? Z uporabo takšnega razumnega raziskovanja, je Buda začrtal orise svoje Dhamme.

Kakorkoli že, za mene samega kot tudi za mnoge druge, se je budizem začel z meditacijo. Diplomiral sem na Univerzi ter imel polno glavo idej in prav tako mnogo vprašanj o življenju samem. Predno bi sledil določeni karieri, se mi je zdelo bolje, da raziščem, kaj si resnično želim in tudi kako to doseči. Tako sem potoval, poskusil različne stvari in tako po nekaj letih pristal na Vzhodu, da bi videl, kaj lahko dušno raziskovanje odkrije. Končno sem pristal na Tajskem in naletel na skupino, kjer so izvajali budistično meditacijo podano v angleščini. Zdelo se mi je vredno poskusiti. Prostor za meditacijo je bila soba v budističnem samostanu, kjer je bilo nekaj podlog za sedenje in to je bilo tudi vse. Učitelj za meditacijo je sedel spredaj blizu okna in je imel poleg sebe svetilko, ki je razsvetljevala prostor. Bil je Zahodnjak in je nosil haljo budističnega meniha rjavo-okraste barve. 

Bivanje v samostanu v tropih pomeni, da tam okna niso zastekljena, tako da v prostor priletijo leteče mravlje, ki jih privablja svetilka. Nekatere so preletavale meniha, vendar sem opazil, da jih ni odganjal, ko so letele preko njegovih rok. Ko je govoril, je le občasno previdno odstranil kakšno iz svojega obraza, ko se je že zdelo nevarno, da bo zašla v njegova usta. Ni se vznemirjal in vsako mravljo je odstranil s posebno previdnostjo zaradi njene krhkosti in pri tem tudi ni izgubil bistva svojega govora. V takšni situaciji, bi jaz ubil že nekaj mravelj, vznemirjal bi se zaradi nezastekljenih oken in sigurno bi izgubil nit svojega govora. Kar mi je dalo misliti, je bilo to, da mravlje pravzaprav ne počnejo nobene škode in da je bistvo zadeve v   odzivanju na občutke s polnim zavedanjem in ne reagiranje na njih. To je bil dober uvod v to, kaj meditacija sploh je in v širšem smislu tudi to, kaj je budistična Pot.

Na kratko, Osmeročleno pot lahko vidimo kot tisto, ki zajema etiko, meditacijo in razumevanje. V skupini na Tajskem je to pomenilo, da ne ubijaš letečih mravelj, da si s tem, kar se dogaja in da vidiš svoje odzive v luči razumevanja, kako opustiti napetosti. Teoretično dovolj enostavno, vendar sem lahko videl, da potrebujem kar nekaj vadbe. Meditacija nas vodi tja, kjer smo resnično lahko ranljivi in to je tudi prostor, od koder se lahko slepo odzivamo. Da lahko jasno odgovorimo na takšna izkustva, potrebujemo smernice in njihov temelj je Pravilno razumevanje.

Pravilno razumevanje je prepoznanje, da tisto kar počnemo, tudi nekaj pomeni. Ne bivamo v nekem že v naprej določenem kozmosu, ampak smo lahko tudi učinkoviti. Lahko smo v korist ali pa v škodo sebi in okolici, tako da takšna odgovornost ni toliko moralna zaveza, kot neko pooblastilo. Če razvijamo čistost in prijaznost, potem s takšno kvaliteto uma lahko tudi živimo. Kakorkoli že, če v sebi ohranjujemo predsodke ali brezbrižnost, potem postanemo ozki in neobčutljivi. Delujemo lahko jasno in čisto ter smo tako v miru s samimi seboj ali pa delujemo prisiljeno in tako obtičimo, namreč prisiljenost vodi le do odvisnega obnašanja in izgubo osebne integritete. In v vseh primerih je možno, da se znajdemo med ljudmi, ki zrcalijo naše vedenje. Tako je Pravilno razumevanje prepoznanje, da mora biti naša lastna integriteta središče našega življenja in to je nekaj, kar čutimo kot zaupanja vredno.

Pravilni namen se včasih imenuje tudi Pravilna naravnanost misli in izhaja iz razumevanja vzroka in posledic. To pomeni delati tisto, kar prinaša dobre rezultate preko govora in uma ter opuščanje tistega, kar prinaša slabe rezultate. V budizmu se to imenuje  kamma in je temelj učenja preko dejanja, kjer je namen že vzrok. Od samih dejanj telesa in govora, to predhodno izvira iz umskih stanj in čustev. Če lahko storimo, da sta naš um in srce čista, potem lahko delujemo iz ravnovesja in  razlikujemo rezultate naših dejanj. To je v primeru Pravilnega govora in Pravilnega dejanja. Tako opuščamo prevaro, krajo in nasilje ter negujemo odkritosrčnost in besede, ki so vredne zaupanja. Pravilni način življenja pomeni, da se nekdo ne ukvarja s trgovino z orožjem, prostitucijo, ubijanjem živali in se to razširi tudi navzven, kako si nekdo deli svoje življenje z drugimi. Kakšni so naši odnosi z drugimi ljudmi, na to zelo vpliva stanje našega uma. Tako je Buda ob prilikah razložil, kakšen naj bo odnos med možem in ženo, kakšno naj bo starševstvo, vzajemni in podporni odnosi delodajalca in uslužbenca, kot tudi kakšne so koristi in kvalitete prijateljskih odnosov.

Ti dejavniki Poti so se glede mene osebno združili v odločitvi, da sem svoj čas posvetil umiku v samostanu in kasneje tudi zavezi vadbe kot budističnega meniha za nedoločen čas. Tukaj so vključeni tudi moralnost, meditacija in prijateljstvo, ki je pomemben del tega. Učitelj in menihi smo med seboj prijatelji, ki se med seboj podpiramo v tovarištvu. Laični sledilci so naši prijatelji, ki nam dajejo spodbudo, hrano in osnovne potrebščine, ki jih menih ali nuna potrebujeta. V zameno pa samostanska skupnost podpira laike z učenjem in z vzgledom. Gre za mikro družbo osnovano na medsebojnem spoštovanju, sočutju in radodarnosti.

Pravilno razumevanje, Pravilen napor in Pravilna pozornost so v ozadju kateregakoli drugega dejavnika. Predno nekdo uporabi Pravilni govor, mora prvo uporabiti  Pravilno razumevanje, tako da prepozna, kako njegov govor učinkuje na druge. Tako lahko v um nekoga drugega prinesemo nekaj vrednega, z dobronamerno kritiko ali pa mu povsem uničimo dan. Lahko se poslovimo z obžalovanjem in nezaupanjem ali pa z mirom in odprtostjo uma. Tako od tukaj dalje Pravilni napor pomeni, da posameznik vodi svoja dejanja, medtem ko se Pravilna pozornost nanaša na to, da smo popolnoma zavestni tega, kar počnemo ali rečemo in kakšen je učinek tega. Rezultat tega je, da se izognemo neprijetnostim ter smo deležni nečesa, kar ima takojšnjo korist. To je proces celotne Osmeročlene poti.

Pozornost in Pravilna koncentracija, ki je zadnji dejavnik Poti, nas popeljeta v področje meditacije in gre za nego zavesti. Ta dva dejavnika sta pogosto tista, kar ljudi navadno pritegne v budizmu, zato ker ponujata učinkovito poglabljanje v notranje življenje, možnost precejšnje notranje vedrine, veselja in nepogojenega miru, ki se imenuje Nibbana. To poglabljanje se začenja ter ohranja s pozornostjo, ki potrebuje jasno in čisto zavedanje tega, kar se dogaja.

Če se vrnem k svoji prvi meditacijski uri na Tajskem, nam je menih dal nekaj navodil, kako sedeti vzravnano v stanju sproščene budnosti in dati pozornost občutkom, ki spremljajo sam proces dihanja. Jaz osebno nisem bil sposoben slediti niti enemu ali dvema vdihoma, ne da bi začel moj um tavati. Pravzaprav se je gibal na valu špekulacij, spominov in analiz. Neprestano sem poskušal usmerjati svojo pozornost na občutek dihanja, vendar sem ga bil sposoben ohranjati le nekaj sekund, ne da bi me oblil nov val misli. To je že kar obvezno pri začetnikih meditacije. Kakorkoli že, tisto kar me je globoko pretreslo, je bilo to, da sem pričal svojemu umu in to je bilo nepričakovano mirno, celo spodbudno, nekako mi ni bilo potrebno storiti ničesar z mojimi mislimi ali celo z mojim umom. Bilo je, kot da se nekaj dogaja. Še več, če sem jaz pričal svojemu umu, potem kdo sem jaz in čigav je ta um?

Buda je imel to za vprašanje, na katera se ne da odgovoriti. Karkoli misliš ali rečeš, to si in to je samo en dogodek več, ki gre skozi tvoj um. Ne, bistveno je, da je tukaj vedno prisotno trenutno zavedanje in kar preide, se spreminja in to ni to, kar resnično ti si. Bolj, ko se osredotočiš na to trenutno zavedanje, morda ti pri tem lahko pomaga pozornost na občutek dihanja, bolj jasnega in stabilnega se počutiš.

Lahko opuščaš impulze in občutke, ki se pojavijo ali kot sem se naučil kasneje, se lahko na njih osredotočiš in si dopustiš stalnost njihovega zavedanja, kar jih prinese v harmonijo. To je tisto, kar se zgodi. Tako lahko s pomočjo vadbe prenehaš z borbami glede svojega telesa in razpoloženji. Vsaka takšna kvaliteta nebojevanja jih začenja prežemati in umirjati. To, da se prinese zavedanje v sedanjost, pomeni prav to pozornost in rezultat tega je stabilnost, ki prežema telo in um ter gre za koncentracijo oziroma stanje samadhija. Samadhi ni koncentracija, ki jo ustvariš, ampak je osredotočena in prijetna povezanost, ki se pojavi kot rezultat Pravilnega razumevanja, Pravilnega napora in Pravilne pozornosti.

Čeprav je vadba pozornosti in koncentracije zelo zdravilna v smislu sprostitve stresa, skrbi in obsesivnih razpoloženj, pa ima tudi svoj nadaljnji razvoj, to je razumevanje, ki osvobaja praktikanta vsakega vzroka trpljenja in napetosti. To razumevanje se imenuje uvid in posameznika uglasi s trenutno naravo tistega, kar se dogaja in daje stik s stalnim in vedno prisotnim samozavedanjem. V ponovnem občutenju tega, se nekaj nehote dogodi, tvoje sidrišče se giblje k temu čistemu zavedanju. V vsakdanjem življenju lahko deluješ iz tega zavedanja s sočutjem in jasnostjo, v meditaciji pa si lahko dopustiš, da se vsi dogodki umirijo ter bivaš v jasni in neobremenjeni sedanjosti. To vodi do Nibbane, ki pomeni dovršitev Osmeročlene poti. Ko to začutiš, pa čeprav le bežno, prenehaš biti ujet v hrepenenja ali malodušja, tam ni razočaranj, nobene potrebe po obrambi in ničesar, kar bi moral dokazovati. Samo to pomeni konec trpljenja in napetosti.

Zame je to najboljša možnost, ki se ponuja v življenju človeka, vendar kot je priporočal Buda, na vsakem izmed nas je, da to spozna za samega sebe.

 

Slovarček

Ajahn – tajski naziv za učitelja

Dhamma – resnica o stvareh, kakršne so. Učenje Bude, ki je razkril to resnico in pojasnil pomen njegove uresničitve kot neposredne izkušnje.

Dukkha – trpljenje, občutek nezadovoljstva, neprijetnost

Kamma – dejanje, ki ima svoj učinek ali rezultat.

Nibbana – razsvetljenje, stanje brez navezanosti, dokončna in popolna osvoboditev od nevednosti, pohlepa in sovraštva.

Phra - tajski naziv za meniha

Sammadhi – koncentracija, zbranost, prenehanje miselnih vzorcev, absorpcijsko stanje uma

 

vir: The Buddha's Noble Eightfold Path
Prevod: Andreja Grablovic / september 2012

(C) SloTheravada, 2023