Vstop v tok

Življenje v samostanu je največja podpora za tiste, ki sledijo Buddhovi poti proti razsvetljenju, ker ga je Buddha sam načrtoval prav za ta namen. Vendar pa ni absolutno nujno zapustiti svet, da bi dojeli višje sadeže budistične prakse. Prva od štirih stopenj razsvetljenja se imenuje vstop v tok. Dosežemo jo takrat, ko vidimo resnično naravo našega telesa in uma tako jasno, da se pojavi globoko opuščanje nakopičnih napačnih idej, verovanj, pogledov in vraževerij, ki jih nosimo s sabo naokrog in povzročajo trpljenje. V zadnjih 2500 letih je veliko laičnih budistov, moških in žensk, doseglo vstop v tok.

Ko enkrat vstopimo v tok, ima to dva pomembna rezultata. Prvič, enkrat za vedno se konča možnost ponovnega rojstva v nižji dimenziji. Drugič, in od tod metafora s tokom, neizogibno vodi do višjih stopenj razsvetljenja, do arahanta ne več kot v sedmih življenjih.

Buddha je nekoč dejal, da je v primerjavi s trpljenjem, ki smo ga izkusili v naših preteklih življenjih, z vso zemljo na svetu, trpljenje, ki še ostane za tistega, ki je vstopil v tok, nič večje kot umazanija, ki se lahko nabere pod nohtom. Na kratko rečeno je vstop v tok resnično navdihujoč in realen cilj za vse budiste.