Kontemplacija o ponovnem rojstvu

on .

Ko se pogovarjamo o ponovnem rojstvu, se lahko ali »oddaljimo« in razmišljamo o tem v smislu zaporedja življenj ali pa se »približamo« in gledamo na to v smislu trenutnega zaporedja mentalnih stanj v sedanjem življenju. Obe perspektivi sta legitimni. A veliko budistom se zdi, da je cilj prenehanje rojstev nespodbuden ali odbijajoč, ker se preveč osredotočajo na prvo od možnosti. Ker se večina od nas ne spomni prejšnjih življenj, se je dosti bolj uporabno osredotočiti na drugo možnost. Da bi to naredili, raziskujemo sedanjo izkušnjo. Premišljamo o Buddhovem učenju, da se vsakokrat, ko se poistovetimo z mentalnim stanjem kot »jaz« ali »moje«, na nek način rodimo. Rojstvu sledi smrt in novo rojstvo. Znova in znova in znova. To lahko vidimo sami, ko opazujemo nastajanje in minevanje različnih oblik pohlepa, jeze in zablode, ki se dogajajo v vsakodnevnem življenju. Vprašamo se: »Mar ne bi bilo čudovito, če se nam ne bi bilo treba nikoli več roditi v svetu pohlepa ali svetu jeze ali svetu zablode?« Če smo jasno videli, je naš odgovor da. Na ta način začnejo zoreti naši občutki o prenehanju rojstev.

- adžan Džajasaro