Priznanje

Ko sem bil mlad menih, je bilo včasih težko najti sveče. Spomnim se, da sem šel kakšenkrat na čistino v gozdu in bral sutte ob svetlobi polne lune. Težko je bilo verjeti, da nič od neverjetno sijoče svetlobe ne izvira iz same lune, ampak je v bistvu vse odsev nevidnega sonca.

To je moj štirideseti deževni umik od kar sem menih. Z minevanjem časa smo postali zahodni menihi na Tajskem bolj poznani in veliko menihov je celo dobilo uradno priznanje. Ko se je to sedaj zgodilo meni, me opominja, da je bil moj učitelj adžan Ča kot sonce, ki je razsvetlilo mojo odraslo dobo. Če je karkoli v mojem življenju vredno hvale, potem so to tisti trenutki, ko sem bil sposoben odsevati luč modrosti in sočutja mojega učitelja za dobrobit drugih.

- adžan Džajasaro